Na vlaku proti Gorenjski so sedela tri mlada dekleta. Punce so govorile o hokeju. Ena za Jesenice, druga za Olimpijo, ona na sredini pa je igrala vlogo mirovne posrednice. Hokej je, tudi na račun zablod v ostalih športnih panogah, trenutno šport številka ena pri nas. Zmagovalec letošnje sezone pa je Olimpija. In seveda Anže Kopitar. Državno prvenstvo je resda eno samo, med navijači ima posebno mesto, a prave tekme so bile letos le štiri. Na drugi strani jih je v ligi Ebel vsaka ekipa odigrala približno 50. Ljubljančani, novinci v tem tekmovanju, so v končnici igrali nad svojimi zmožnostmi. S fanatično borbenostjo, najboljšim vratarjem lige in zvrhano mero sreče, so dosegli uspeh, ki ga bodo težko ponovili. Pot do vrha pa jim je preprečila nesrečna administrativna napaka. Jeseničani, v primerjavi z lansko sezono oslabljeni, pričakovano niso dosegli vidnejše uvrstitve. V državnem prvenstvu pa jim utrujeni in demoralizirani Ljubljančani niso bili dorasel tekmec. Pred nami je prvenstvo elitne divizije. Ob 100-letnici hokeja se bo v deželi te dinamične igre slovenska reprezentanca v uvodu pomerila s Kanado. Aktualno vprašanje je, ali bomo nastopili z najmočnejšo zasedbo? Kljub žaljivemu in podcenjujočemu odnosu vodilnih mož slovenskega hokeja do reprezentov, po vsej verjetnosti da. Zveza, ki je v očeh igralcev in hokejskih navdušencev že davno igubila vso verodostojnost, pa bo morala dobro premisliti svoja dejanja, če želi, da tudi po majski vročici, hokej ostane slovenski nacionalni šport. Obstanek ob trenutni kvaliteti ne bi smel biti vprašljiv. Prihodnjo sezono bo vlak nadaljeval svojo pot proti Gorenjski. Jedro ljubljanskega moštva bo leto starejše, najboljši vratar lige odhaja, železarji pa so se okrepili s štirimi vrhunskimi napadalci. Nobeno presenečenje ne bo, če bo prihodnje leto gorenjska ekipa igrala v finalu lige Ebel. Niti ne bo presenetljiv ponovljen jeseniški uspeh v državnem prvenstvu. Sreča, ki resda spremlja hrabre, Olimpije dve sezoni zapored pač ne more obiskati.

Nejc Jemec