V Ljubljani so potekale evropske delavske demonstracije. Zbralo se je precej evropskih sindikalistov. Nekaj je bilo morda tudi delavcev. Njihovo sporočilo je bilo jasno. Razlike med plačami so prevelike. Evropa ne potrebuje le profita, ampak tudi solidarnost. Hkrati so se na Brdu srečali evropski finančni ministri in guvernerji centralnih bank. Govorili so o grozeči inflaciji in o tem, da v spopadu z njo evropske vlade niso storile dovolj. Slovenska vlada je bila zraven.

Kakšnih pretiranih komentarjev o tem, da je slovenska vlada svoj del odgovornosti za spopadanje z inflacijo ves čas zanikala in da še vedno trdi, da je praktično ni, nismo slišali. Je pa predsednik slovenske vlade sprejel delegacijo sindikalistov, na čelu z generalnim sekretarjem ETUC Johnom Monksom. Janez Janša, ki je pokazal veliko naklonjenost do sindikalnih zahtev, se je z Monksom strinjal, da je tudi z ekonomskega vidika povsem sprejemljivo, da plače naraščajo tako kot produktivnost.

Po srečanju je bil Monks navdušen nad slovenskim premierom in njegovo sočutnostjo. “Želim si, da bi bili tudi finančni ministri tako sočutni, kot je bil on,” je dejal. Kar je bilo vsekakor lepo slišati. Govorila sta namreč o temi, ki je za Slovenijo še izjemno aktualna. Monks jo je povzel takole. “Mnogi od njih (finančni ministri) verjamejo “stari veri”, da bi zvišanje delavskih plač povečalo inflacijo. Ne strinjam se s tem. Pomembno je, da imajo delavci dovolj denarja za potrošnjo.”

O stališčih slovenskega predsednika vlade smo tako slišali nekaj novega, čeprav gre pravzaprav samo za potrditev obrata, ki ga lahko v njegovi politiki zasledujemo že nekaj časa. Obrata od neoliberalizma k socializmu. Skratka, slovenska vlada se inflacije ne boji in je prepričana, da morajo delavci dobiti višje plače. Še več, za to bo, tam kjer to lahko stori, tudi poskrbela. O tem zdaj ni več nobenega dvoma. Na žalost se bo to zgodilo v javnem sektorju, kjer je produktivnost zelo težko merljiva reč.

Minister za javno upravo Gregor Virant pravi, da naj bi novi plačni sistem zaživel avgusta. Kar je super. Najdebelejše naj bi bile kuverte 160.000 javnih uslužbencev, torej ravno septembra, ko naj bi dobili nove plače in poračun. In povsem naključno bo takrat do volitev le še nekaj tednov. Morda celo samo nekaj dni. Virant ni po naključju najbolj priljubljen minister. Poslej se bo njegov položaj na vrhu lestvic popularnosti še utrdil. Posebej pa bi njegove napore moral ceniti tudi predsednik vlade.

Janez Janša, ki je na začetku svojega mandata veljal za enega največjih sovragov delavskega razreda, je danes eden njegovih največjih zaveznikov. Pripombe o tem, da naj z demonstracijami proti enotni davčni stopnji počakajo na lepše vreme, so pozabljene. Kot je povedal gospod Monks, je Janša pokazal veliko poznavanje problematike in iskreno podprl zahteve sindikatov. Dušan Semolič pa je Janšo celo zaprosil, naj država prevzame svojo vlogo pri reševanju konflikta med delodajalci in sindikati.

Lepa priložnost za pritisk na “vladne” direktorje in hkrati na tajkune, ki so namesto vlade prevzeli pozicijo delavskega nasprotnika številka ena, in lepa priložnost za še kakšen vladni uspeh na socialnem področju. SDS proti koncu mandata postaja vedno bolj socialdemokratska. Nevarnosti, ki jo za inflacijo predstavlja dvigovanje plač, na katero opozarjajo evropski ekonomisti in guverner Banke Slovenije ter napoved nižanja gospodarske rasti, bodo pač problemi naslednjega mandata.

Jani Sever