Tako je. V Sloveniji imamo inflacijo, ki se bliža sedmim odstotkom. Natančneje na letni ravni je rast cen dosegla 6,9 odstotka. Ker je seveda skrajno neprijetno. Tudi v Evropi je inflacija postala problem. Dvignila se je na kar 3,5 odstotka. Kar je prav tako zelo zoprno. Kljub temu, da bi bili s takšno stopnjo inflacije v Sloveniji trenutno kar zadovoljni. Že samo to pove dovolj o razmerah pri nas. Poleg tega je pomenljiv podatek, da tokrat hrana k dvigu inflacije ni prispevala.

No, vedno se kakšen najde. Nekateri razlogi se ponavljajo. Pridejo pa tudi novi. Vsekakor se zdi, da jih zadnje čase ne zmanjka. V marcu smo odkrili nekaj nepričakovanih, čeprav večinoma ni bilo presenečenj. Najbolj odgovorne za rast draginje naj bi bile tokrat cene nafte, oblek, vrtcev, izobraževanja, stanovanj, zdravstva, prevozov, storitev … Vrsta krivcev je dolga. Tisto kar se je izgubilo pri hrani, ki se ni pretirano dražila, je inflacija nadoknadila drugod. Vsekakor je bila precej marljiva.

Inflacije smo se tako rekoč že navadili. To gre sorazmerno hitro. Čeprav seveda ne pomeni, da so ljudje s tem zadovoljni. Samo šoka ni več. Vrnili smo se nekako v leto 2002 in zdaj bo treba inflacijo ponovno zniževati. Če se seveda ne bo še povečala. Kar prav tako ni izključeno. Kljub temu, da so napovedi zmerno optimistične. Tako nivo investicij kot izvoz se zmanjšujeta, kar naj bi napovedovalo tudi znižanje gospodarske rasti ter hkrati inflacije. Vendar to kajpak ni povsem nujno.

In tudi, če bo do znižanja inflacije v naslednjih mesecih res prišlo, bo kljub temu ostala na nezavidljivo visokem nivoju. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjc napoveduje, da se bo, tudi če bo prišlo do umiritve, še vedno gibala med petimi in šestimi odstotki. Guverner ob tem upa, da se sezonski skok ne bo ponovil. In z njim to upamo vsi. Tudi finančni minister Andrej Bajuk pravi, da je zadnje zvišanje inflacije nad pričakovanji in da bo ministrstvo razloge, zakaj je bilo povišanje spet višje kot drugod po Evropi, še preučilo.

Finančnega ministra je dvig inflacije v marcu vsekakor spet presenetil. Kljub temu, da je tudi ministrstvo že pred časom zapisalo, da bo višek inflacije dosežen v prvem četrtletju 2008. Zdaj čakamo drugo polovico leta. Vlada seveda ne bo mirovala. Kmalu se nam bo zgodil še rebalans proračuna. Javna poraba se bo še znižala. Tako obljublja finančni minister, ki je zelo zadovoljen tudi z dosedanjo akcijo, ki je prinesla zaustavitev rasti cen hrane. Sicer pa, kot pravi Bajuk, na kratki rok je težko kaj narediti.

A zdaj je vsaj videti, da vlada glede inflacije ni povsem brezbrižna, tako kot je bila takrat, ko je predsednik vlade pojav enostavno odpravil s tem, da se je pohvalil z visoko stopnjo gospodarske rasti. Zdaj se vlada resnosti položaja, kot je videti, vsaj zaveda. Vendar pravih odgovorov še vedno ni. Energetika, izobraževanje, vrtci, zdravstvo … kar nekaj je področij, na katerih ima precej vzvodov za delovanje. Kljub temu se zdi, da je inflacijo zaustavljala samo z napadi na trgovce in njihova ravnanja na trgu.

Hkrati vlado čaka nadaljevanje pogajanj o plačah. Tam, kjer je to v njenih rokah. Pred volitvami to za vsako vlado pomeni neznosen pritisk, ki se mu je praktično nemogoče upreti. Premikov tu kratkoročno najbrž ne moremo pričakovati. Če tega ne zmorejo desno profilirane stranke, kako lahko spremembo takšnega ravnanja pričakujemo od tistih, ki se predstavljajo kot levi. Pomagale bi samo sistemske spremembe, ki so dolgoročno nujne in na katere inflacija samo bolj intenzivno opozarja.

Guverner Banke Slovenije je govoril o tem, da je potrebno spremeniti filozofijo kako organizirati družbene dejavnosti. Dober primer kako bi to lahko storili so zdravniki, ki prav zdaj zahtevajo enormnih 20 odstotkov več denarja. Potrebna bi bila pač večja privatizacija. Kot je dejal guverner. Zdravnikom, ki zahtevajo takšno povišico, bi bilo enostavno treba reči; pojdite med privatnike. Konec koncev itak popoldan delajo kot privatniki. To ne velja le za zdravnike. A le katera vlada bo to zmogla?

Običajno je odgovor nekoliko zoprn; tista, ki bo v to prisiljena. Bi morali za kaj takega doseči inflacijo dvomestnih števil?

Jani Sever