Dosedanji dogovori predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške Janeza Janše in Iva Sanaderja, na Brionih 2005 in na Bledu lansko leto, nas niso pripeljali nič bližje končnemu sporazumu in določitvi meje med državama. Ravno nasprotno, priče smo hudim incidentom na skupni meji, ki jih povzroča v glavnem Hrvaška stran. Žal pa se slovenska Vlada na te provokacije ne zna odzvati in s svojimi ukrepi ni sposobna zaščititi suverenosti in suverenih pravic na celotnem slovenskem ozemlju in morju.
Očitno je, da predsednik vlade Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel nimata pripravljenega nobenega strateškega načrta niti seznama kratkoročnih ukrepov za reševanje spora s Hrvaško. Zaradi tega menimo, da je to tudi razlog za sklic jutrišnjega sestanka.

V LDS bomo predlagali reševanje v smeri treh korakov:
1. S Hrvaško doseči in podpisati sporazum, kaj predstavlja stanje na dan 25.06.1991, z vsemi odprtimi vprašanji, ki jih ta datum prinaša, med drugim
- tromeja Slovenija Hrvaška Madžarska v Prekmurju,
- zemljišča okoli Mure, Snežnika, Sekuličev, Tomšičeve parcele,
- problem meje na Južnem delu Dragonje, in morske meje.

2. S Hrvaško doseči in podpisati sporazum o popolnem moratoriju posegov na navedene sporne točke v času priprav dokončnega sporazuma o meji.

3. V procesu dogovarjanj za rešitev tega mejnega spora najprej izkoristiti diplomatsko politična sredstva – torej izvensodna sredstva, ki so nam še vedno na voljo in jih do sedaj še nismo izkoristili (anketna komisija, dobre usluge, sprava). Tak način reševanja naj zajema razumni časovni rok, ki naj bo nujna komponenta tega procesa, ki onemogoča vmesne pritiske za predvolilne namene v obeh državah. Šele če ta diplomatska sredstva ne uspejo, pridejo na vrsto arbitražna oziroma sodna sredstva.