V [1] Živalskem vrtu Ljubljana so minuli teden odprli fotografsko razstavo [2] “Žabji alarm”, na kateri si lahko ogledate različne vrste domorodnih in tujerodnih dvoživk. Razstava je zanimiva tudi zaradi številnih fotografij raznovrstnih žab, za katere laična javnost morda sploh ne ve. Nekaj so nam jih pokazali tudi v ljubljanskem ZOO-ju (marsikaj zanimivega in poučnega smo izvedeli o žabah). Tamkajšnja biologinja in pedagoški vodja Irena Furlan nam je med drugim pokazala, kako skačejo, se oglašajo in kaj pustijo za seboj žabe, ko se vsak teden levijo:

“To je roževinasta povrhnjica kože in to ne moremo najti v naravi”.

Sicer pa je fotografska razstava del letošnje kampanje z istim naslovom - Žabji alarm. Alarm zato, ker dvoživke masovno izumirajo.

Dvoživke so bile prvi vretenčarji na kopnem, ki so še vedno življenjsko odvisne od vode. Vanjo odlagajo jajčeca, v vodi živijo njihove ličinke, pa tudi veliko odraslih dvoživk. Na svetu je (poznanih) več kot 6000 vrst dvoživk, ki so izredno raznolike in prilagojene različnim življenjskim okoljem, žal pa po skoraj 400 milijonov let dolgem obstoju kar tretjini vseh vrst grozi izumrtje. V zadnjih desetletjih je 120 vrst verjetno že izumrlo. Gre za resen problem. Če ne bomo ukrepali, lahko že v nekaj desetletjih izumre kar polovica vseh vrst dvoživk, glavni krivec za to pa je prav človek, ki brezglavo posega v njihov življenjski prostor, onesnažuje okolje in naseljevanje tujerodnih vrst.

Bolezni, ki trenutno najbolj ogroža dvoživke, se reče hitridiomikoza, ki jo povzroča posebna gliva Batrachochytrium dendrobatidis. In prav to glivo je človek v zadnjih 50. letih s preseljevanjem dvoživk iz Afrike razširil po vsem svetu.

Direktorica Živalskega vrta Ljubljana Zdenka Ban Fischinger je razložila, zakaj gre pri posebni kampanji “Žabji alarm”:

“Za dvoživke je pa ta ogroženost v javnosti mnogo manj prisotna”.

Takole pa je s plišasto žabo v naročju strokovna vodja v ljubljanskem Živalskem vrtu Barbara Mihelič pojasnila pomembnost obstoja dvoživk in njihovo ogroženost:

Še to: tudi vi lahko pomagate dvoživkam in sicer s [3] prostovoljnim delom v naravnem okolju ali pa obiščite ljubljanski Živalski vrt, kjer lahko pustite svoj prispevek. Denar se bo porabil za ohranitvene programe, ki potekajo v naravnem okolju, pa tudi za programe ohranitve dvoživk v umetnih pogojih, katere bodo, ko bo mogoče, vrnili nazaj v naravo.

Katja Lenart