Eden glavnih cestnih projektov, ki se sedaj planirajo v Sloveniji, je izgradnja 3. razvojne osi, ki naj bi s hitro cesto povezovala prometno odmaknjena področja Slovenije. Prva faza poteka med Avstrijsko mejo in Štajersko avtocesto in naj bi med drugim povezovala Slovenj Gradec, Velenje in Celje.

V civilni iniciativi Braslovče nasprotujemo predlagani zahodni trasi, ker je neustrezna. Napačen je zlasti potek trase v regionalnem merilu, njena prometna učinkovitost in potratnost s kmetijskimi zemljišči.

Predlagana hitra cesta ne povezuje omenjenih regionalnih gospodarskih in poselitvenih centrov, pač pa predstavlja bližnjico proti Ljubljani in zanikanje policentričnega razvoja. Predlagana trasa je v nasprotju z zdravo pametjo in tudi Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, kjer je zapisano, naj se Celje razvija kot pomembno prometno vozlišče.

Da je stanje še hujše, pove dejstvo, da na obstoječi povezavi med Celjem in Velenjem dnevni promet dosega 20 000 vozil in so tam vsakodnevni zastoji; na predlagani trasi pa je prometa 3x manj in zato ne razbremenjuje obstoječih cest.

Kaj pa cena? Na celotnem odseku od Slovenj Gradca do avtoceste je predlagana trasa od prometno ustreznejše in lažje izvedljive dražja za 121 mio €. Zahodna varianta tudi poteka po najkvalitetnejših in donosnih kmetijskih zemljiščih, ki jih ne moremo nadomestiti drugje.

In zakaj je predlagana trasa tako slaba?
Projektanti so s svojo metodo vrednotenja pomembne kriterije zakrili za množico nebistvenih. Primer: Kriterij izgradnje predora je bil enako vpliven za traso kot prestavitev daljnovoda, čeprav je predor neprimerljivo dražji!

Na Ministrstvu za promet in na Ministrstvu za okolje in prostor torej si zatiskajo oči pred dejstvom, da podpirajo slabo rešitev, ker je predlagana cesta brez razloga bistveno dražja, nerentabilna, potratna z zemljišči, prometno neučinkovita, in je umeščena v nasprotju z zavezujočimi prostorskimi akti.

Omenjeni ministrstvi zato pozivamo k razumu in reviziji vrednotenja.

Urban Jeriha, Civilna iniciativa Braslovče