Zgodba nekega izbrisa (tako je tudi naslov tematske številke Časopisa za kritiko znanosti -ČKZ) se je nadaljevala v [1] Infoshopu ([2] AKC Metelkova,LJ) s predstavitvijo dveh dokumentarnih filmov; Rubbed Out oz. Zradirani Dimitra Anakieva in Karavana izbrisanih Dražene Perić.
Čeprav se tega takrat nisem zavedala, je zgodba v začetku 90-ih let na nek način oplazila tudi mojo družino. Medtem ko smo me tri (mama, sestra in jaz) brez vloge avtomatično prejele državljanstvo, se je moral oče zanj prekleto potruditi. Danes, po neštetih slišanih žalostnih usodah izbrisanih, se še bolj zavedam, kakšno srečo smo imeli.
Pred enim tednom sem Igorja Bavčarja na konferenci ob 20. obletnici ustanovitve odbora za človekove pravice vprašala, kako komentira akcijo aktivistov boja za pravice izbrisanih. Pred pričetkom razprave so mu namreč vročili 228. številko ČKZ-ja, ki sta jo uredili Jelka Zorn in Ursula Lipovec Cebron in po stenah prostora so lepili portret preminule žrtve izbrisa. Ta me je hladnokrvno odslovil, da zadeve ne more komentirati, ker preprosto ne ve, za kaj gre.(!!) Neizpodbitno pa je dejstvo, da je bil prav Igor Bavčar kot tedanji minister za notranje zadeve odgovoren za iz registra izbris 18.305 ljudi. Kakšen je bil razlog? Odgovor se ponuja sam od sebe: kraja!! Kraja zavarovanj, kraja pokojnin, nepremičnin, zemljišč. Ukradli pa so jim še veliko več.
Izrazite svoje nestrinjanje s tem početjem 6. marca, pridružite se protestu na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 14. uri!

Dimitar Anakiev. “Ganljivo je videti, ko izbrisani pridejo do ljudi, ki so jih izbrisali.”

Usoda Irfana Beširevića

Irfan Beširević: “Jaz sem veliko pretrpel v tej Sloveniji, ki sem jo imel za svojo domovino in jo še vedno imam.”

Za tiste, ki še ne veste, kaj se je zgodilo… Jelka Zorn pove:

Jelka Zorn: “…hoteli so narest revizije, da bi nekaterim vzeli državljanstvo… ta diskurz je bil zelo rasističen, da se niso dovolj slovenizirali, prav take izraze so uporabljali.”