Vojna s tajkuni vsak dan postreže z novostmi. Nekatere so povezane neposredno s fronto, druge bolj z zaledjem, ki pa seveda ni nič manj pomembno. Včasih celo bolj. Tako kot novica o razrešitvi člana tožilske skupine za pregon organiziranega kriminala ali podatek, da naj bi bila v prisluhih gradbenikom ujeta brigadir Krkovič in svetovalec Janeza Janše Borut Petek ter da policija preiskuje Intereuropo. Za razumevanje premikov na bojnem polju je prav tako potrebno upoštevati tudi ravnanja predsednika vlade v zvezi z zahtevami po razrešitvi Janeza Podobnika in odločitve komisije državnega zbora, ki preiskuje prodajo deležev Kad in Sod v državnih podjetjih. Zaključek, da je v vojni in ljubezni dovoljeno vse, se ob spremljanju vojnih manevrov običajno ponuja sam od sebe.

Začnimo s komisijo, ki preiskuje prodajo državnih podjetij in je bila ustanovljena zaradi primera Mercator. Vladna koalicija je prehitela opozicijo in komisija tako pod vodstvom SDS in ob odsotnosti opozicije preiskuje vse povprek. Do Mercatorja, ki bi bil lahko za vlado neprijeten primer – Boško Šrot pravi, da je Mercator prodajal osebno predsednik vlade Janez Janša – očitno sploh ne bodo prišli. Vsaj ne tako, da bi se kaj zanimivega lahko ugotovilo. Predsednik preiskovalne komisije se je odločil, da ne bo zaslišal niti Janeza Janše niti Andrijane Starina Kosem. Primer Mercator je za preiskovalno komisijo menda praktično zaključen, ne da bi sploh prišlo do zaslišanja domnevnih prodajalcev in kupcev ter posrednikov. Na Mercatorjevi fronti mora vladati mir.

Na to, da ima glede Mercatorja vlada gluha ušesa, je opozoril tudi predsednik komisije za nadzor javnih financ, ki pravi, da na predlog komisije, naj razreši vodstvo Kad in Sod, enostavno sploh ni reagirala. Kljub temu, da je računsko sodišče ugotovilo veliko tveganje, da Kad in Sod nista prodala Mercatorja po tržni cen. Da ocen in pozivov Računskega sodišča vlada ne jemlje resno, če ji seveda ne ustrezajo, dokazuje tudi primer Janeza Podobnika, v katerem predsednik vlade enostavno čaka, da se drugi odločijo namesto njega. Morda bo čas opravil svoje. Tako kot bo morda blagodejno deloval v primerih prodaje NKBM in Slovenske industrije jekla, v katerih pristojna ministrstva, kot je videti, enostavno ignorirajo svoje nadzornike.

Finančno ministrstvo še danes ni dostavilo nekaterih dokumentov o prodaji NKBM komisiji za nadzor javnih financ, kljub temu, da je rok za to potekel že 4, januarja. Na finančnem ministrstvu enostavno pravijo, da je dokumentacije veliko in da imajo zato z njo težave. Kakor da se z njo niso ukvarjali v času prodaje. Podobno velja za primer prodaje Slovenske industrije jekla. Ministrstvo za gospodarstvo isti komisiji za nadzor javnih financ nikakor ne more dostaviti zahtevane dokumentacije, ker je gradivo, po njihovih besedah, precej obsežno. Si predstavljate, da bi takšne izgovore uporabljali tajkuni glede svojih obveznosti do države? Kaj šele, če bi si kaj takšnega drznili početi navadni državljani. Ali da bi kaj takšnega počela kakšna druga oblast.

No, oblast preiskuje tudi svoje. To da naj bi v prisluhih ob lovljenju cestnih tajkunov kriminalisti zaslišali tudi brigadirja Toneta Krkoviča in člana mariborske podjetniške dinastije Boruta Petka, vzbuja videz nepristranosti. Oba sta namreč tesna prijatelja predsednika vlade. Podobno velja za preiskavo v Intereuropi, ki jo vodi Andrej Lovšin, Janšev sopotnik in direktor vojaške tajne službe v časih, ko je na ministrstvu za obrambo potekala trgovina z orožjem. A počakajmo. Odnos do sopotnikov prvega človeka oblasti bo jasen šele čez nekaj časa. Morda gre tako ali tako samo za dimne bombice. Za naključja in zlobna natolcevanja. Morda bomo priča razpletu v stilu projekta Mercator. Vsekakor bi bil vsak drugačen epilog veliko presenečenje.

Vojna s tajkuni ni vojna s prijatelji SDS, teh namreč v njihovih vrstah - tako je dejal sam predsednik vlade – enostavno ni. Tako kot v času Janševe oblasti v njihovih vrstah ne bi smelo biti neučinkovitih tožilcev. Če jim pregon ne uspe – potem enostavno niso več njihovi tožilci. Morda nikoli tudi niso bili dovolj njihovi? Bes generalne državne tožilke Barbare Brezigar zaradi izgubljenega Oriona je razumljiv. In kazen za tožilca, ki je deloval avtonomno, pravična. Kako se je že glasil tisti slogan; kdor ni z nami …

Jani Sever