V klasični delitvi med politično levico in desnico naj bi igral ključno vlogo odnos političnih voditeljev do ekonomske elite. Desnica je tej eliti tradicionalno bližja kot levica. V slovenski politiki so dobili pojmi levega in desnega povsem drugačne pomene. Dokler je bila na oblasti tako imenovana levica, je bil odnos med politično in ekonomsko elito precej idiličen. Včasih celo preveč idiličen, saj je omogočal tudi nekatere klientelistične in koruptivne povezave. Nezadovoljstvo volivcev s temi pojavi je bilo eden od dejavnikov, zakaj je leta 2004 prišlo do zamenjave na oblasti. Vendar takrat do kakšnega drastičnega preloma ni prišlo: ne veliko razočaranje tistih, ki so pričakovali spremembe, se je idilično razmerje med politično in ekonomsko elito nadaljevalo tudi v prvih letih Janševe vlade. Zdelo se je, da je zaradi tesne prepletenosti države in gospodarstva ekonomska elita pač pragmatična in pot med Forumom 21 in Janševo vlado zanjo pač ni bila pretežka. Nekje proti sredini mandata pa je začelo v tej idili vendarle škripati. Kaj natanko je za to krivo, čigavi interesi in čigavi nazori so bili v ozadju, je težko oceniti, očitno pa je, da se je vladajoča SDS z opozarjanjem na problematiko tajkunov, pravzaprav vrnila na nekatera svoja stara izhodišča, na katera je takoj po prihodu na oblast nekoliko pozabila. Vladajoča politika ne spravlja ljudi v zapor zaradi korupcije, lahko pa s svojo javno retoriko nakaže organom pregona, da nekateri, ki so prej morda veljali za nedotakljive, to niso več. Ne glede na to, kar kažejo ankete, je še veliko prezgodaj za sklepanje, ali bo ta splet okoliščin res pomagal SDS k ponovitvi vladnega mandata. Vsekakor pa je to zanimiv preizkus za vse politične stranke, pri čemer je daleč najbolj samomorilsko strategijo izbrala Šrotova SLS, ki je aretacije osumljenih korupcije predstavila kot napad nase, kot da bi hotela volivcem sporočiti, da je ona stranka tistih, ki so sumljivo obogateli ali so osumljeni korupcije. Novi predsednik SLS je tako še en dokaz, kako težko je iz uspešnega lokalnega postati uspešen politik na državni ravni.

Matej Makarovič, docent na Fakulteti za uporabne družbene študije