Slike maric, akcija, aretacije, preiskave, direktorji v priporu. Vsa država je na nogah. Podobe, ki smo jih lahko spremljali samo kot oddaljena poročila - najpogosteje iz Italije - so se preselile na domače dvorišče. In vsi so se ob tem spominjali besed predsednika vlade, ki jih je izrekel konec lanskega leta: “Vlada bo okrepila boj proti tajkunsko-političnim povezavam, ki s kriminalnimi dejanji še naprej razpredajo lovke po celotnem nacionalnem tkivu…” Nič ni pomagalo, da je Janez Janša dejal, da je za akcijo izvedel po radiu, medtem ko se je peljal na obisk v Posavje. Vsi so razumeli za kaj gre. Vojna proti tajkunom je prešla v novo fazo.

Preiskave so potekale več kot pol leta, vključno s prisluškovanji in sledenji. Policija ima, kot vedo povedati dobro obveščeni, tudi skesance, ki naj bi pričali o kriminalnih podrobnostih. Policija in posebna tožilska skupina priprte sumijo davčnih utaj, pranja denarja in korupcije. A zaenkrat javno govorijo samo o nedovoljenem dajanju daril pri kandidaturah za javna naročila. No, preiskava se nadaljuje in priprti lahko v zaporu ostanejo še nekaj časa. Kajti v to, da bodo po 48 urah vložene prve obtožnice, ne dvomi skoraj nihče. Če bi akcija padla že na prvi stopnici, bi bila to vsekakor prevelika blamaža, da bi si jo oblast lahko privoščila.

Vprašanje je seveda, kaj lahko Zidarju, Tovšakovi in Černigoju dokažejo. Za preiskavo so prizadeti vedeli že nekaj časa. Zidar, ki o slovenski politiki in prijemih bolj ali manj zasebnih služb ve več kot dovolj, je moral biti zaskrbljen že, ko so mu marca lani vdrli v hišo in mu odnesli računalnik. Zdaj vemo, da se je preiskava, ki je včeraj privedla do aretacij, začela kmalu zatem. Mimogrede, bi torej moral biti zaskrbljen tudi Anton Rop? Kakor koli, vpleteni so aretacije pričakovali. A sklepanje, da bi torej dokaze o njihovih domnevnih kaznivih dejanjih lahko prikrili, ni nujno pravilno. Nekaterih stvari se namreč enostavno ne da skriti.

Vojna proti tajkunom je z včerajšnjo akcijo dobila povsem nov pomen. Janez Janša je včeraj zmagal. Pokazal je, da je mislil resno. Da se vlada ne boji nikogar. Menda celo to, da kadri SDS pri preiskavah niso zaščiteni. Dnevnik poroča, da naj bi bil med priprtimi tudi član SDS iz Kočevja. To je tisto, kar je nova oblast obljubljala pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami in to je tisto, kar smo dobili. Zdi se kot da poslej ni več nedotakljivih. Še do včeraj namreč skoraj nihče ni verjel, da si bo kdo upal preiskovati Ivana Zidarja. Je lahko kdo nezadovoljen? V očeh javnosti so priprti itak krivi. Sojenje pride kasneje. Vsekakor ne v času tega mandata.

Zdaj bo treba počakati na to kaj sledi. Bo na vrsti še več aretacij? Se bosta policija in tožilstvo lotila še drugih tajkunskih povezav? Bodo zdaj na vrsti tisti, katerih mreže je predsednik vlade risal v državnem zboru, ko je napovedal “sveto” vojno? Bomo videli. Kriminalisti in tožilci so vsekakor dokazali, da zmorejo in vlada, da je ni strah. Motiv za preganjanje korupcije na najvišjih položajih je tako ali tako vedno obstajal. Ljudstvu so dejanja, ki lahko dobijo status čiščenja Augijevega hleva, všečna. Vprašanje je samo, ali se jih institucije pregona lotijo ali ne. S seboj takšne akcije vedno prinašajo tveganja nepričakovanih neprijetnih razkritij.

Niti predsednik vlade niti njegovi ministri o največji kriminalistični preiskavi v zgodovini Slovenije uradno niso vedeli ničesar. A vendar si bo vlada za akcijo “čiste roke” gotovo pripela medaljo. Konec koncev je vsem jasno, da je prvi predpogoj za vsako takšno potezo politična volja. Izplačalo bi se sprejeti stavo, da bo priljubljenost vlade ob prihodnjih meritvah javnega mnenja zrasla. In da bo vlada po uspešnih priprtjih velikih gradbenih direktorjev prišla na okus. Vojna s tajkuni še dolgo ne bo končana. Vsaj do jesenskih volitev gotovo ne. Predsednik vlade namreč dobro ve, da se vsaka vojna izplača samo tistemu, ki v njej zmaga.

Jani Sever