Zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu je bilo zagotovo nerodno, ko je v javnost prišel dokument, kako v zakulisju potekajo pogovori Slovenije in Amerike o najrazličnejših zanimivih temah. Izvedeli smo recimo, da v EU samo še Belgija in Nizozemska vztrajata na spoštovanju haškega sodišča za vojne zločine. Tudi Slovenija torej ni za brezpogojno sojenje osumljenim za vojne zločine. Nenacelno ampak pragmatičnost pač. Je pa vendarle nekoliko neprijetno, ko javnost izve, kako v zakulisju politiki ravnajo drugače kot pred javnostjo.
Še bolj zoprno pa je, če na zunanjem ministrsvu krivca za uhajanje informacij iščejo tako, da pri tem očitno kršijo ustavo in človekove pravice. Na Ruplovem ministrstvu so neskrupolozno pregledovali telefonske pogovore diplomatov in ko so našli enega, ki je govoril z našo novinarko, so ga takoj osumili izdajstva. V najboljsem udbovskem stilu.
Iz sodne prakse je popolnoma jasno, da je takšno vdiranje v telefone uslužbencev nezakonito. Minister Rupel pač leze iz težave v težavo, kar ni nič novega. Zdaj se je spet zapletel v zgodbo, ki je presegla meje političnega in prehaja v sfero kazenskega zakonika.

Rok Praprotnik