Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je “prestop” Mitje Gasparija k Socialnim demokratom komentiral takole: “Mati partija očitno združuje sinove pod rdečim praporom za naslednje volitve.” Je – res je hudo. Komunisti so spet oživeli. Pravzaprav niso nikoli zares umrli. So kot zombiji, ki se klatijo gor in dol po Sloveniji. Po zadnjih volitvah je nekaj časa že kazalo, da bodo dokončno pokopani. A potem so spet oživeli. Pod vodstvom Boruta Pahorja. Vse je kristalno jasno.

Seveda – zombiji so si za podobo, ki jih predstavlja, izbrali človeka, ki se praktično ne stara. Njegove slike skozi leta ostajajo enake. In on se samo smehlja in govori prijazne besede. Nikogar ne zaničuje in nihče ne zaničuje njega. Odločil se je, da bo z dobroto premagal temo. Na tej njegovi poti ga nič ne more omajati. Že samo to je dovolj sumljivo. Ampak konkretnih znakov je seveda več. Komunisti so se enostavno odločili, da bodo prevzeli oblast in si že delijo funkcije, ki jih bodo zasedli.

On samo modro nagovarja ljudstvo. Njegova vojska, ki je vsak dan večja, medtem neumorno deluje in spodkopava napore nasprotnikov, da bi prijazno vodili skupnost. Slovensko gospodarstvo žari od dobrih pogojev, v katerih se nahaja. Vendar ljudje tega ne znajo ceniti. Še slišijo ne Tanka, ko jim to poskuša razložiti. Politični ekonomisti, v službi komunizma ves čas ustvarjajo pregreto ozračje. Anton Rop, Milan M. Cvikl, Mitja Gaspari, Dušan Mramor, Bogomir Kovač, Jože Mencinger, …

Lista komunistov je dolga, neverjetno dolga. A zdi se, da se končno koncentrirajo v eni stranki. Kar mora biti dobro. Na koncu bo vsaj jasno, kje jih iskati. Z nasprotnikom, ki je skoncentriran v enem centru, se je lažje bojevati, kot s takšnim, ki je svoje partizansko delovanje razpršil po vsem terenu. A takšna je pač usoda velikih. Ko hočejo prevzeti oblast ne morejo več ostati partizani. Kvalitativni preskok na višji – partijski nivo, je enostavno nujen. Brez njega ni napredka.

Mati partija združuje sinove pod rdečim praporjem. Ta je pač pripadel Socialnim demokratom, ki so v pravem trenutku postali najmočnejša stranka. Ničesar osebnega ni v tem. Niti ničesar posebnega. Niti ničesar, kar bi bilo vezano na program ali delo v preteklosti. Socialni demokrati so enostavno trenutno največji in imajo zaradi tega največjo gravitacijo. Tako enostavno je to in tako dolgočasno predvidljivo. Komunisti so se vrnili in ogrožajo vse in vsakogar. Posebej Demokrate.

A resno – monopoliziranje levice s strani SD in monopoliziranje desnice s strani SDS, ki se v zadnjih mesecih vedno bolj jasno profilira kot leva stranka, pušča desnici in liberalcem ogromno manevrskega prostora. Koncentracija starih levih LDS-ovskih imen v SD in retorika antikomunizma socialistično navdahnjene SDS, predstavljajo izjemno priložnost. Jo bo znal kdo izkoristiti? Zdi se, da zaenkrat nobena izmed strank tega ni uspela oziroma ni zmožna prepoznati.

SLS se je odločila in bo stavila na populistično različico zastopanja nacionalnega interesa, ki jo v stari krekovsko – ljudski maniri postavlja še bolj levo od SDS. NSi je s svojo katoliško verzijo desničarstva preveč predmoderna. Zares in LDS pa se obnašata, kot da se bojita svojih liberalnih korenin in kot da še vedno stavita na tisti del tradicije njunega članstva, ki je vezan na socialno demokracijo. Mati partija bi morala biti ponosna. Zombiji umrejo šele, ko nehamo verjeti vanje.

Jani Sever