Zbogom, punčka ([1] Gone Baby Gone, 2007, v originalu torej brez vejice) najbolj spomni na [2] Skrivnostno reko (Mystic River, 2003), recimo da najboljši film z Eastwoodovim Klincem za kamero. Spomni tako po kakovosti kot načaranemu vzdušju. Po eni strani to ne more presenetiti, zakaj knjižno predlogo je napisal isti mag pripovedovanja, Dennis Lehane. Po drugi strani pa preseneti, režiser je pač Ben Affleck, zvezda [3] Armageddona (1998) in vsaj še enega podobnega filma. Ampak človek lahko živi več življenj.

Jaz, legenda ([4] I Am Legend, 2007) je druga zgodba, film z enega drugega nivoja. V njem je nekaj stvari, ki jih še nismo videli, kot je računalniško opustošeni New York, to je impresivno; nekaj stvari, ki jih ne more biti dovolj, kot je zanimivi Will Smith, ki se v tihih kadrih ter priložnostnih improvizacijah dobro znajde; pa kup stvari, ki jih ne pogrešamo. Namesto Mene, legende že raje [5] Mene, robota (I, Robot, 2004).

QuickTime datoteka: [6] Kinotožje 022 (68 MB)