V Lipici vsekakor premiki so. V samohvali lipiško vodstvo vselej podčrta vsaj dva. Ustanovitev podjetja Lipica turizem d.o.o. in pridobitev gradbenega dovoljenja za lipiško skupno greznico, torej malo ČN. Tudi nam so lipiški ‘dosežki’ v zadnjem letu večkrat vzbudili zanimanje. Dlje ko javnost svarimo pred nerazumljivimi potezami lipiškega vodstva, težje nas je presenetiti. To, da je pri lipiškem d.o.o.-ju okrožno sodišče iz sodnega registra izbrisalo Kobilarno Lipica, kot edinega ustanovitelja, nas vsekakor je. Podobno tudi stanje lipiške ČN. Tam so premiki že zgodovina. ČN je mrtva. Ne deluje več in vse lipiške odplake, z igralniškimi vred, mirno ponikajo v ranljivo kraško podtalje. Za matični Kras vsekakor pomenljiva ‘pridobitev’. A stvari se le obračajo in Lipica vse bolj spominja na divji zahod. Ne vselej v slabem smislu. Včasih si tam konji preprosto sami vzamejo kar jim gre. Tako smo bili predvčerajšnjim tam z italijansko TV ekipo (RAI) v Lipici deležni božanskega prizora. Ob našem prihodu so se konji mirno pasli na prostranem golf igrišču. Neponovljivo, a prav kratkega veka. Še preden smo pobrali šila in kopita, so zaposleni razburjeno in v strahu pred zapriseženih golfistom, gnali srečne konje nazaj v blatno kopel. Skratka, Blišč in beda, drugi del.

Kdo ve, morda tamkajšnjemu ‘menežerju’ le kapne na pamet čemu služijo lipiške ograje. Sploh sedaj, ko je zanje pridobljena sredstva, tako vehementno in nenamensko porabil za nekakšno zidovje. In zaPUSTil še eno zanikrno gradbišče pod vznožjem osrednje lipiške graščine. Ni kaj, še en inovativen poskus poskus oživitve Kobilarne Lipica, ki je že 428 let živa kulturna dediščina.

Morda bi kavbojskemu vodstvu v teh no(r)vih časih le veljalo ponuditi kaj soli. Pri prikrivanju slabih poslovnih rezultatov, jim tudi tiralica za 100.000,00 evrov ne more več pomagati.

Etbin Tavčar