Za Republiko Slovenijo kot bivšo komunistično državo, ki je članica Evropske unije postala leta 2004, je predsedovanje uniji vsekakor velika otvoritev. Pot države, velike kot trije francoski departmaji, države z vsega dvema miljonoma prebivalcev, se nezadržno vzpenja vse od neodvisnosti, ki si jo je pridobila junija 1991 ob tankovskih grožnjah jugoslovanske armade in se povsem razlikuje od poti drugih jugoslovanskih republik. Slovenija je namreč ostala daleč od etničnih konfliktov. Dlje kot druge nekdanje komunistične države pa je pripeljala tudi svoj ekonomski razvoj.

V času predsedovanja bo Slovenija dejavno sodelovala pri reševanju vprašanja Kosova, pri čemer bo izhajala iz dobrega poznavanja razmer na Balkanu. Ljubljana in Priština sta bili nekoč del iste države, Socialistične Federativne Republike Jugoslavije.

Vse od svoje neodvisnosti je Slovenija spretno izrabljala svoj geografski položaj. V geopolitičnih debatah je postalo jasno, da Slovenija obvladuje tako srednjeevropski, kot balkanski melos. Razumljena je bila kot razvita zahodna država, ki je v svojem bistvu daleč stran od etničnih konfliktov, ki so v preteklem desetletju zajemali Balkan. Pred osamosvojitvijo, v času Jugoslavije, je bila Slovenija razumljena kot del Balkana, ker njen jug, kjer se nahaja zeleni kras, spominja na južnoslovanske pokrajine. Od neodvisnosti naprej pa se je meja Balkana pomaknila na reko Kolpo, se pravi na mejo med Slovenijo in Hrvaško.

Po letu 1991, ko so se po ozemlju bivše Jugoslavije razdivjale medetnične vojne, je Slovenija želela postati prepoznavnejša s sloganom “Na sončni strani Alp”, s tem pa se je skušala bolj obrniti k zahodni Evropi. Ko je leta 2004 postala članica EU, je sebe začela prikazovati kot posrednico med državami članicami EU na eni strani in med državami bivše Jugoslavije na drugi strani. Pri tem pa je potrebno opozoriti na dejstvo, da je morda od zunaj videti logično, da se Slovenija bolj zanima za probleme na Kosovu kot druge države EU, od znotraj pa temu še zdaleč ni tako. S stališča Ljubljane so problemi, ki jih povzročajo nerešena etnična vprašanja na Kosovu, težje rešljivi, ker so iste etnične skupine prisotne tudi na tleh Republike Slovenije.

V zadnjih letih se slovenska družba sooča z zaostritvijo etničnih napetosti, povezanih s prebivalci balkanskega polotoka. Leta 2003 je Ustavno sodišče ukazalo vladi, naj uredi položaj približno 20.000 posameznikov, ki so bili nezakonito in na skrivaj odstranjeni iz državnega registra, ker naj si ne bi pravočasno uredili svojega položaja v novi neodvisni Sloveniji.

Afera “Izbrisani” je sprožila sovraštvo do Srbov ter na parlamentarnih volitvah leta 2004 prinesla zmago desničarskim strankam in sedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši. Kasneje je debata o gradnji džamije v Ljubljani sprožila podobno sovraštvo do muslimanov. Jeseni 2006 pa je bila neka vas nedaleč od Ljubljane sovražno nastrojena proti romski družini.

Sam življenjski standard v Republiki Sloveniji in njena politika sta sicer bližje zahodni Evropi, a se država kljub temu sooča z nekaterimi težavami, ki pestijo države bivše Jugoslavije, kar je opazno predvsem na odnosu med politiko in etničnimi vprašanji. Vendar to ni nič presenetljivega: Slovenci pojmujejo pripadnost narodu na podoben način kot ostale bivše jugoslovanske republike. Francija ne ločuje države od naroda, v bivši Jugoslaviji pa je etnična pripadnost bistvenega pomena: tako ima približno 98% prebivalcev v Sloveniji slovensko državljanstvo, 83% jih pravi, da so slovenske narodnosti. 17% prebivalcev potemtakem ni del slovenskega naroda. In vendarle obstaja velika razlika z bivšo Jugoslavijo: večina neslovencev izhaja iz nedavnih imigracij, kar potrjuje veliko ekonomsko in socialno privlačnost Slovenije na ravni najbolj razvitih držav.

Trenutno so Slovenci omejili ukvarjanje z etničnimi problemi na italijansko in madžarsko manjšino (0,5 % prebivalstva) ter na slovensko manjšino v Italiji in Avstriji, ki ne predstavljajo tako velikih težav.

V času predsedovanja Slovenije EU bi bila koristna tudi debata o integraciji neslovencev, debata, ki paradoksalno postavlja Slovenijo med razvite države po zgledu drugih velikih evropskih narodov.

Laurent Hassid
Prevedla: Barbara Munih