Pa jo imamo. Hrvaško ekološko ribolovno cono. Slovenija je enotna. Poteza sosede je nesprejemljiva. Edino vlada in prva vladna stranka imata kot kaže nekoliko drugačno mnenje. Oziroma ga nimata. Sta zadržani kot se diplomatsko menda spodobi. Posebej za državo, ki predseduje Evropski uniji. Tudi Italija je za zdaj presenetljivo mirna. Novoletne počitnice konec koncev še niso končane. In Hrvaška še vedno nima vlade. Treba bo torej počakati. Medtem Hrvaška kaže mišice.

Takoj po uveljavitvi ekološko-ribolovne cone je hrvaška vojna mornarica prestregla italijansko ribiško ladjo Antonio Madre in jo privedla na Vis. Farnesina se ni odzvala. Hrvaška ima pač svoje ozemeljske vode in tam ureja stvari tako kot določajo njeni zakoni in njena politika. Včasih je to lahko neprijetno. A tako pač je. Težava z ekološko ribolovno cono je drugje. Za Italijo in Slovenijo predstavlja le deloma podoben problem. Glede ribolova je ta za Italijo seveda neprimerljivo večji in temu primerne bodo posledice.

A vprašanje je – ali Hrvaška v resnici nima pravice razglasitve ekološko-ribolovne cone. Zakaj tega ne bi smela storiti. Oziroma zakaj lahko to storijo druge države, Hrvaška pa ne. Hrvaško je mogoče celo razumeti. Le zakaj država ne bi branila svojega morja? In le zakaj bi pristajala, da ribiči sosednje države brezplačno ribarijo v njenih vodah? Ali zakaj ne bi smela zaščititi ekološko krhkega ekosistema, ki zaenkrat še ostaja eden najbolj ohranjenih v Evropi? To bi najbrž Slovenci, ki tam množično letujejo morali dobro razumeti.

Odgovor na vsa ta, zgolj retorična vprašanja, je kljub temu povsem enostaven – Hrvaška ni dovolj močna država, da bi to lahko storila, poleg tega ima smolo, da so njene ozemeljske vode del majhnega Jadranskega morja, kjer ni dovolj prostora za ravnanja, ki bi jih katerakoli stran lahko sprejemala brez vnaprejšnjega dogovora z drugimi državami v tem delu Sredozemlja. Za povrh pri vprašanju hrvaške ekološke cone ne gre samo za ekologijo in ribištvo. Hrvaška je nova država, ki še vedno nima določenih meja.

In tu nastopi slovenska težava. Tudi Slovenija s Hrvaško nima določenih meja. Ekološko ribolovna cona pa jih seveda mora imeti in Hrvaška je meje te cone seveda določila maksimalistično. Zakoličila jih je tam, kjer si predstavlja, da bi morale potekati njene meje, potem ko bodo nekoč določene. S tem jih je nekako prejudicirala. Tako kot jih je že nekajkrat prej s prodajo zemljišč na spornem ozemlju ali denimo z nedogovorjenimi posegi v prostor. Nič novega torej. Samo da gre tokrat za prejudic na višjem nivoju.

Hrvaška je še enkrat šla preko meja dobrega okusa. Tokrat se ni ozirala niti na podpisan dogovor, da bo to vprašanje reševala sporazumno. Izgovarjanje na notranje politične razmere ne pomaga. Kljub vsem simpatijam do hrvaškega približevanja Evropi in razumevanju za njene pravice zaščite Jadranskega morja, bi bilo za to na mestu zelo resno opozorilo. Tisti, ki ne ravna fer in ponavlja svoje vedenjske vzorce, ne oziraje se na vse druge, bi moral biti pripravljen na to, da bo na koncu ostal povsem brez zaveznikov.

Tega se bo morala zavesti tudi slovenska vlada in zunanji minister, ki včasih zelo nediplomatsko robanti čez sosede, potem pa v trenutku, ko bi res pričakovali ostre reakcije, obmolkne. Čaka na Evropo? Na Italijo? Bi reagiral drugače, če bi se na privedbo ribiške ladje zahodna soseda odzvala? Kakor koli, molk slovenske diplomacije, pa tudi italijanske, ne bo mogel trajati dolgo, saj Antonia Madre najbrž ne bo zadnja ladja, ki jo bo zaustavila hrvaška vojna mornarica. Tudi če slovenske poslej ne bodo izplule na odprto morje.

Slovensko predsedovanje se je začelo z velikansko zadrego. Predsedujoči Janez Janša ima težavno nalogo. Ob tem, da se Slovenija predstavlja kot šampion evropske širitve na jugovzhod, je soočen z neevropskim ravnanjem Hrvaške in ostrimi zahtevami doma. V predvolilnem letu se bodo politična stališča do hrvaškega ravnanja seveda še zaostrovala. Bo SDS postala najbolj mirovniška slovenska stranka? Bo čakala, da delo namesto nje opravita Italija in Evropa? Ali pa bo sledil obrat in bo ostala zvesta svojemu deklarativnemu patriotizmu?

Največ bo seveda odvisno od Hrvaške in njenega ravnanja. A zaenkrat ne kaže, da bi bila evropska diplomacija v Zagrebu uspešna. Nasprotno – Hrvaška, kljub ostrim protestom, ekološko-ribolovne cone ni le uzakonila. Začela jo je tudi intenzivno izvajati. Zajeta italijanska ribiška ladja napoveduje zoprno prihodnost.

Jani Sever