Zanimiva izkušnja je za mano. Pred prazniki je padla ideja za blogerske intervjuje. Malo tudi zato, ker je bil za mano [1] Bložič, blogerski božični žur (udeležilo se ga je lepo število slovenskih blogerjev, ki so se takrat v živo srečali prvič).

Ne bom se spuščala v globjo analizo prazničnih intervjujev z blogerji, ki so nastali na Vesti. To te dni že počnejo nekateri blogerji in zapisi, ki ob tej priložnosti nastajajo, so bržkone zanimivo branje. Vsak intervju je zgodba zase in vsi so del ene zgodbe. Zgodbe o pisanju bloga, ki s trenutkom, ko ga ustvarimo, postane del medmrežja. In zapisi, ki jih najdemo v blogosferi so tako različni kot smo si različni ljudje (ali pač tako presneto podobni).

Ravno tako izjemen, kot so bili izjemni vsi prejšnji, je video, ki je nastal v družbi blogerja [2] Človeka (nevirtualno je Denis). Obiskala sem ga doma na Gorenjskem, v njegovi črnobeli dnevni sobi. In pogovor z njim je bil na koncu zajet v skoraj eno uro materiala. Zato naj bo zadnji blogerski intervju v dveh delih, pa porečete kar hočete (z Denisom sva se pogovarjala tudi o Bložiču, blogerskih intervjujih na Vesti, naši kameri pa je pokazal še svoje rdeče tretje oko, hišnega prijatelja strica Muca in kuhinjo):

“Sam da nam ni dolgčas, to je to. Drugo je pa…vztrajat mormo na kvaliteti”.

In ker je Človek tako človeški je padla tudi debata okoli gostinstva, ki se je razvila v izpoved o zanimivi grški turistični izkušnji (najbrž ste do tega trenutka že opazili, da je tale intervju precej sproščen?):

“Takrat sem reku, lej, kako smo mi neumni, ko smo na dopustu!”

Katja Lenart