Prejšnji teden smo dočakali še en dvig inflacije. Zdaj ta na letni ravni znaša že 5,8 odstotka. Uf. In za povrh ni videti, da bi se v prihodnjih mesecih lahko znižala. Novica je ostala nekako v ozadju velike politične teme - vojne s tajkuni. Ta je bila ne le napovedana, ampak se je tudi začela. Znani so celo že prvi ukrepi, ki jih predlaga vlada. Ob tej populistični temi je inflacija vendarle ostala nekoliko v ozadju. Čeprav so se oglasili vsi - tako predsednik vlade kot tajkuni, trgovci z Mercatorjem na čelu in celo guverner Banke Slovenije, ki je v Financah povedal, da je Slovenija podobna ZDA s konca 19. stoletja, ko konkurenca še ni bila vzpostavljena in so cene določali karteli. Vsi so pripovedovali zgodbo o deželi divjega kapitalizma.

Guverner je bil najbolj jasen, ko je pripovedoval o maržah - včasih naj bi šle tudi do 60 odstotkov. Boško Šrot je bil nepričakovano oster, ko je predsedniku vlade odgovarjal, da napada podjetja, ki so uspešna. Podobno so menili v Mercatorju, kjer so bili jezni, ker jih je predsednik vlade označil za tiste, ki generirajo inflacijo, namesto da bi prodirali na tuje trge. Mimogrede so ob vseh teh debatah padle vrednosti delnic na ljubljanski borzi. Vse je videti nekako nenormalno. Hecno, ampak s tem se v prvi vrsti strinja tudi vlada. Kako se ne bi, ko pa je sama odprla teme s katerimi se trenutno tako intenzivno ukvarja slovenska javnost. Po treh letih vladanja je pač odkrila, da so bili doslej njeni cilji zgrešeni.

Se je to res zgodilo? Premier pravi, da so se pri prodaji Mercatorja ušteli. Zakaj že? Ker jih novi lastniki ne ubogajo več? Precej žalostno. Ampak predsednik vlade hkrati ni razkril, kako bi morali ravnati, da bi bilo prav. Ni povedal, česa se je naučil. Bi morala Kad in Sod obdržati svoje deleže? Ali bi bilo morda pravilno to, na kar so opozarjali tako rekoč vsi ekonomisti, da bi svoje deleže odprodala na javnem razpisu? Nič od tega? Janeza Janšo je bilo mogoče razumeti, da je bilo vse v najlepšem redu. Samo kupci pač niso bili pravi, oziroma so se čez čas pokvarili. Kako naj torej to razumemo? Kako bo vlada v prihodnje izbirala kupce državnega premoženja? S pomočjo vedeževalcev?

Ampak situacija je še nekoliko bolj nenavadna. Največja skrivnost na slovenskem gospodarskem parketu je, kaj se dogaja z Istrabenzom in Petrolom. O tej zgodbi predsednik vlade ne reče nobene. No, morda še bo. Časa je še dovolj. Je pa kljub temu vedno bolj zoprno, da vlada, ki se namerava z vsem srcem posvetiti borbi z monopoli - hkrati nek takšen monopol sama gradi. Razlogi niti niso pomembni. Naj gre za dvoboj med Igorjem in Janezom ali za njun dogovor, posledice so za enkrat videti enake. Gre za ustvarjanje velikega energetskega monopolista. In predsednik vlade bo o tudi o tem problemu očitno molčal, dokler bo še lahko upal, da bo imel nanj lahko odločilen vpliv.

Zakaj že se bojujeta Petrol in Istrabenz? Da bi imeli enega tajkuna manj ali enega tajkuna več? Da bi imeli en državni monopol manj ali en državni monopol več? Kakorkoli, posledice so znane vnaprej. Zgled ponuja slovenski trg z električno energijo, ki ga obvladuje par imen, med katerimi je tudi Jože Zagožen, direktor Holdinga slovenskih elektrarn. “Električarji” bodo zelo tržno poskrbeli za zvišanje cen januarja 2008. Ali vlada s tem res nima nič? Oziroma, koga bo obtoževala za zvišane stopnje inflacije v prihodnjih mesecih? Izračuni bodo pokazali. Še dobro. Tako kot so vedno doslej. In vsaj za nazaj so bili vedno točni. Vprašanje je samo, kaj bo takrat govorila slovenska vlada.

Bo prvi minister spet poslal potrošnike naj izterjajo razlike v cenah od uprav podjetij, ki so dvigovala cene? Če ne bi razumeli njegovega cinizma, bi lahko sklepali, da poziva k revoluciji. Ampak, bodimo resni. Vprašanje je, kako se bo vlada borila s pomanjkanjem konkurence na slovenskem trgu? Tako da bo uničila tajkune? Tako da bo okrepila delo urada za varovanje konkurence? Bo tako poskrbela za običajne tržne razmere, ki bodo prinesle prosperiteto ter hkrati brzdale inflacijo? Bilo bi lepo in ljudstvo bi aplavdiralo. Skrbi nas pravzaprav lahko samo, da lahko takšni procesi trajajo zelo dolgo. Na rezultate bo treba vsekakor nekoliko počakati.

Do takrat pa … Predsednik vlade je pred časom povedal, da naj nas inflacija ne skrbi, saj ima gospodarska rast v Sloveniji precej večjo stopnjo rasti od inflacijske. Zdaj tudi ta argument počasi izgublja svojo težo. 5,8 odstotka je stopnja, ki je slovenska gospodarska rast, po napovedih v prihodnjih letih ne bo dosegala. In kaj bo na vrsti prihodnje leto? IB Petrol monopol? Še kakšen elektrošok?

Jani Sever