Predsednik vlade je za prihodnje leto, kot eno izmed osrednjih prioritet njegove vlade, napovedal boj s slovenskimi tajkuni. Je boj z nekaj posamezniki, ne glede na njihovo ekonomsko ali celo politično moč, res lahko ena osrednjih vladnih prioritet? Konec koncev - ali se ne bi raje ukvarjali z inflacijo? Če je kaj narobe - in nihče ne dvomi, da marsikaj je, naj se s tem ukvarjajo organi nadzora, pregona in sodišča - ne pa vlada. Kakšne inštrumente za boj s tajkuni sploh premore? Je politično zaukazala kriminalistične preiskave? Medtem pa pozabila na sistem, ki je tajkunizacijo sploh omogočil.

Zakaj je vlada s spopadom s tajkuni, sploh čakala na četrto, zadnje leto svojega mandata? Nobene sprejemljive logike ni v takšnem pristopu. Nasprotno - njeno odlašanje kaže na dvoje. Prvič, da je bila sama udeležena pri tajkunizaciji, čeprav sedaj premier trdi drugače. In drugič, da se akcije loteva tik pred volitvami zaradi političnega učinka in ne zaradi ekonomskih ciljev. Konec koncev sploh ni jasno, kakšni naj bi ti bili. Razen, da gre pravzaprav tudi za boj z inflacijo, kar je seveda eno večjih sprenevedanj. Nekako v rangu poletne zgodbe o tem, da je za inflacijo kriva podražitev vode v Ljubljani.

Tajkuni so v Sloveniji letošnji izum. Prej se o njih ni govorilo, oziroma niso imeli tega imena. Janez Janša je v opoziciji sicer še posebej rad govoril o neupravičenem bogatenju, a to je retorika, ki jo opozicijski politiki pogosto uporabljajo. Bolj kot to je zanimivo, da je sedanji predsednik vlade svoj pristop pred zadnjimi volitvami spremenil. Začel je govoriti o tem, da je bogatenje dobro. Da potrebujemo bogate posameznike, ki vlečejo ekonomski voz naprej. In postal je zagovornik enotne davčne stopnje, ki najbolj nagrajuje najbogatejše. Potem je prevzel oblast in tajkuni so prestopili.

Če so bili prej blizu LDS, so po letu 2004 slovenski tajkuni spremenili politične barve. Ne sicer vsi. A velika večina. O kom sploh govorimo. Igor Bavčar - Istrabenz, Boško Šrot - Laško, Jože Mermal - BTC, Ivan Zidar - SCT, Matjaž Gantar - KD, Bine Kordež - Merkur, Herman Rigelnik - AC. Najbrž bi lahko našli še koga, vendar to niti ni pomembno. Vsaj za prvih pet je jasno, da so bili politično bližje vladi, ko je Janša prevzel oblast. Kmalu jih je večina spet prestopila. Vendar ne zato, ker bi jih Janševa vlada preganjala. Razlog je bil bolj banalen. Pri njej enostavno niso čutili več varnega zaledja za svoje podjetniške ambicije.

Najbolj ilustrativna je zgodba o Mercatorju in Delu, ki se je odvila na relaciji Janša - Bavčar - Šrot - Gantar. Mešetarjenje z največjim trgovskim in največjim medijskim podjetjem v državi je vlada (KAD in SOD) izpeljala povsem tajkunsko. Največji tajkuni so ji pomagali prevzeti največjo časopisno hišo in dobili za to primerno plačilo. Danes so vsi na drugi strani. Oziroma na drugih straneh. Igor Bavčar se bori z državnim Petrolom. Boško Šrot je, premiera se drugače ne da razumeti, eden glavnih vladnih sovragov. Matjaž Gantar piše ekonomski program za LDS. Kaj več o tem niti ni treba povedati.

Potem je tu še največji med velikimi in najbolj večen med večnimi. Ivan Zidar - prijatelj vseh slovenskih strank. In posebej rimskokatoliške cerkve, ki ji je v zadnjih desetletjih obnovil in zgradil praktično vse cerkvice na Slovenskem. Graditelj avtocestnega križa. Človek, ki poganja gospodarsko rast. Učenec dosmrtnega šefa slovenske “Udbe” Ivana Matije Mačka. Mož, ki ve skoraj vse o trgovini z orožjem - finančni tokovi in logistika mu nikoli niso bili tuji. Zidar, ki je za Janeza Janšo vedno našel dovolj prijaznih besed - tako kot seveda za vse, ki v slovenski politiki kaj veljajo.

Koga bo torej napadla slovenska vlada? Najprej tiste, s katerimi nikoli ni imela nič. Hermana Rigelnika ali morda tako imenovano gorenjsko navezo? To bi bilo sicer množicam najbrž povsem simpatično. A hkrati bi bilo vsekakor premalo. Prave trofeje so drugje. Tam kjer so prave nevarnosti. Najmočnejši namreč tudi največ vedo o predsedniku vlade. Z njim so v različnih obdobjih tesno sodelovali. Janša pravi, da preiskave proti nekaterim že potekajo. Torej bomo kmalu zvedeli proti komu. Govori se, da naj bi bil med prvimi na vrsti Ivan Zidar. Če je to res, potem lahko rečemo, da bo frčalo perje.

A ne glede na to - tisto česar bi se vlada ob kriminalističnih preiskavah, ki so gotovo dobrodošle, morala lotiti, je predvsem sprememba zakonodaje, ki regulira menedžerske odkupe, nadzora trga vrednostnih papirjev, parkirišč delnic, nepreglednosti kapitalskih povezav… Gre za sistem. Kljub temu, da so si slovenski tajkuni osnovo za svoje imperije zgradili pred letom 2004 jih namreč, brez benevolence Janševe vlade v zadnjih treh letih, ne bi bilo.

Jani Sever