V Lafarge Cementu so junija letos izvedli podrobnejše meritve izpustov snovi v zrak. Junijske meritve so pokazale, da Lafarge za več kot 37 krat presega dovoljene izpuste dioksinov, ki so najnevarnejši do sedaj znani strupi, potem za 94 krat presega izpuste talija, ki je v prvi nevarnostni skupini, in nenazadnje za več kot 134 krat presega dovoljene izpuste rakotvornih snovi. Lafarge in izvajalec meritev Zavod za zdravstveno varstvo Maribor se sedaj izgovarjata, da so bile presežene le mejne vrednosti za količine izpuščenih snovi v zrak, niso pa presegli koncentracijskih mejnih vrednosti v dimniku - čeprav so v resnici v nekaterih primerih presegli tudi te. Odgovorni pozabljajo, da veljata obe mejni vrednosti, torej količinska in koncentracijska. V uredbi, ki obravnava mejne vrednosti, je beseda “in”, ne pa “ali”. In četudi bi verjeli onesnaževalcem, ali to pomeni, da je npr. potrebno zgraditi le dovolj širok dimnik, na ta način koncentracije onesnažil v njem znižati na dovoljeno vrednost in že lahko spustiš v okolje neomejeno količino strupov. Pa čeprav se ti strupi potem nalagajo v slabo prevetrenih dolinah, kot je to primer v Zasavju. Ne, na to ne moremo pristati!

In še nekaj, omenjene meritve so potekale v času delovanja vseh filtrov kot tudi nove odžveplevalne naprave, torej v času najčistejše proizvodnje. Po zakonodaji pa bi morali zaradi realnejših rezultatov meritve opraviti tudi v času izpadov filtrov - ti so v Lafargeu namreč dokaj reden pojav, kar je že priznalo tudi vodstvo cementarne. Predstavniki Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor pa so v veliki želji prikazati Lafarge v čim čistejši luči pojasnili, da meritev v času izpada filtrov niso opravili, ker gre pri Lafargeu za kontinuiran proizvodni proces brez večjih nihanj.

Več kot zanimivo je tudi, kako nameravajo nekateri zasavsko ekološko dramo spolitizirati. Kot da ne gre za zagotovitev ustavne pravice živeti v zdravem okolju. Npr. Aleš Leko Gulič, poslanec LDS, vidi v zasavskem boju zgolj politično soliranje poslanskega kolega Matjaža Švagana, zato je na pomoč poklical “šefico” Katarino Kresal, ki naj Švagana disciplinira. Vemo, kaj se skriva zadaj. V Zasavju je poslanec iz Trbovelj Aleš Leko Gulič dobro znan kot brezkompromisen, slep privrženec kapitalu. Hipijevski videz je le ekshebicionističen in narcisoiden blef.

In če se vrnemo k junijskim meritvam izpustov snovi v zrak iz Lafargea. Od junija pa vse do novembra, ko je Eko krog seznanil javnost s katastrofalnimi rezultati meritev, nihče teh meritev ni javno problematiziral. Podatki so se tajili znotraj Lafargea, Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor in Ministrstva za okolje in prostor. Javnost tako o njih ni izvedela nič. Tudi zasavska javnost, ki mora vsakodnevno požirati strupe iz Lafargea, ne!

Boštjan Pihler