[1]
Janševa zahteva po zaupnici vladi v DZ

Predsednik vlade Janez Janša je včeraj zvečer po svojem intervjuju za nacionalno televizijo v Državni zbor vložil zahtevo po zaupnici svoji vladi. O zaupnici naj bi poslanci glasovali na seji v ponedeljek, vse v državi pa zanima ali jo bodo poslanci koalicije tudi v celoti podprli oziroma ali bodo za zaupnico glasovali predstavniki ljudstva iz kakšne opozicijske stranke. Že pri koalicijskih poslancih sta najbolj nezanesljiva glasova poslancev Franca Žnidaršiča iz DeSUS-a in zamenjanega ministra za delo, družino in socialo Janeza Drobniča iz NSi, pri opoziciji pa bi se tudi lahko kateri izmed poslancev pri glasovanju “zmotil” in podprl vlado, saj v opozicijskih strankah prevladuje prepričanje, da bi ta vlada morala izpeljati svoj mandat do konca, vključno s predsedovanjem Svetu Evropske Unije in šele nato bi po rednih volitvah v državi morali dobiti novo.

Vendar vse večje “povezovanje” vladne stranke DeSUS in opozicijske Zares ter nenazadnje sporočilo za javnost iz Urada predsednika republike, kjer je predsednik Janez Drnovšek takorekoč že pripravljen za iskanje novega prehodnega mandatarja, jasno kaže na situacijo, da bo Janševa vlada pri zaupnici padla. In tako bomo najverjetneje v zakonsko predvidenih rokih dobili novo, morda zgolj tehnično vlado, ki naj bi jo morda vodil nov obraz v politiki? Za nameček je tukaj že javni poziv stranke SMS, ki je danes predlagala, da bi takšno tehnično vlado lahko vodil ljubljanski župan Zoran Janković.

Seveda je Janševa taktična poteza o zaupnici vezana tudi na njegovo veliko kalkuliranje, da bi na prihodnjih volitvah iztržil boljši rezultat in ta bi bil seveda zagotovo večji, če bi stranka SDS delovala iz opozicije, hkrati pa bi se na prefinjen način znebil tudi koalicijskega bremena “cerkvene” NSi in “županske” SLS, ki je zadnje čase seveda najbolj nepredvidljiva pomladna stranka in jo jutri že prevzema Bojan Šrot, brat Boška Šrota direktorja Pivovarne Laško, kateremu v SDS-u pripisujejo članstvo v SD.

Na drugi strani pa v nekaterih opozicijskih strankah potihem vseeno upajo, da bi prevzeli vlado, čeprav to zares dobro skrivajo. Kaj se bo izcimilo iz vsega tega bo seveda kristalno jasno že v nedeljo, ko bodo opozicijski strankarski veljaki tajno sestankovali. Kdo ve, morda ob kosilu v neki gostilni na obrobju ljubljanskega Barja? Ali pa jih je zares strah vladanja, kot to pravijo v koalicijski SDS?

Denis Sarkić