Za razumevenje te teze je potrebno pogledati v prihodnost slovenske politične scene. Namreč, na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo že naslednje leto je že zdaj čutiti, da bo najverjetneje zmagala levica. Če se bo to uresničilo in če na letošnjih predsedniških volitvah zmaga predstavnik te iste levice se lahko zgodi, da naslednjih deset let dobimo politično oblast, ki bo prikrajšana za kvaliteten politični dialog, ki je nujno potreben za konstruktivno reševanje Slovenskih problemov. Sploh v teh turbulentnih časih. Opravičeno nas je lahko strah polenitve oblasti.
Edino skozi opcijo kresanja mnenj dobimo delovno in učinkovito politično konico, ki je patrebna za reševanje teh prihodnjih in tudi današnjih problemov.
Zato pravi levičar mora zagotoviti svojemu vodstvu varovalko. Ta varovakla ali lahko temu rečemo »kontrolor« je priznajmo si najmanj nevarna v obliki presednika. Ta je resnično prikrajšan marsikatere izvršne oblasti pa kljub temu toliko vreden, da lako zelo kritično ocenjuje njihovo delovanje.
Dialektika je zame splošni princip delovanja sveta. Zaradi specifičnih zgodovinskih dejstev pa jo Slovenija še posebno potrebuje. Statistično je levo usmerjeno prebivalstvo v večini. Ravno zaradi te lastne varnosti mora to volilno telo vgraditi v sistem vodenja države nekoga, ki bo skrbel, da bodo njeni predstavniki resnično delovali v korist vsega naroda in ne zgolj zase, za kar smo v preteklosti na žalost bili več krat priča.
Jaz sem predstavnik levega načina razmišljanja in zato delam za Lojzeta Peterleta. Te misli so nastale v mnogih pogovorih z mojim prijateljem, političnim analitikom, svetovalcem in glasbenikom Robertom Pešutom - Magnificom, ki ravno tako verjame da je Lojze danes pravi za predsednika.

Igor Arih

P.S.: Ta misel je bila povedana za Vest tudi zaradi moje čiste vesti.