Vremenska napoved dnevnega časnika žurnal24 ni zapisana prav ne na papirju ne na [1] spletu. Višina temperature je podana brez presledka med številko in enoto °. Tako se zapiše recimo velikost kota v trikotniku. Seveda iz sobesedila razumemo, da mora iti za temperaturo. Vendarle časnik ne upošteva mednarodnega standarda ISO (del [2] 31-0) in kvari bralstvo. Ni osamljen, podobno greši vrsta občil. Slika zgoraj: časnik Delo v vremenski napovedi na svoji zadnji strani mogoče že od nekdaj piše “… na Primorskem okoli … stopinj C.” Stopinj ogljika ali kaj?? Pravilno se zapiše: 5 °C s presledkom med številom in enoto °C, 5 stopinj Celzija ali samo 5, če je iz sobesedila razumljivo, za kaj gre. Narobe je torej 5 stopinj C ali 5°C brez presledka. Bolj kot Delo pa je kriv njihov vir - Agencija RS za okolje. (Poglejmo njihovo spletno [3] napoved v besedi.)

O slogu, jeziku in pravilnem zapisovanju so napisane dobre knjige. Zato opozorimo samo še na par zgledov in na dva vira. Spodnji odstavek smo povzeli po knjigi Draga Bajta, Pišem, torej sem (1993).

Ko rabimo fizikalne veličine, pišemo mersko enoto skupaj s količino (2 cm2, 20 %), pri čemer s presledkom nakažemo nestični zapis, medtem ko v poljudnem besedilu lahko izpisujemo: dva kvadratna centimetra, dvajset ali 20 odstotkov. Na nestičnost moramo sploh paziti: mN je milinewton, m N pa meter krat newton. Ko enote pišemo samostojno, ločimo med oznakami za maso in pot, m in s, ter oznakami za meter in sekundo. Kratke številke besedimo: pet, deset, sto, vendar 137. Uro označimo 10.00, 6.15, 17.53; športni čas 2;12:35, kar pomeni dve uri, 12 minut in 35 sekundi; ali 8:06,75, kar pomeni osem minut, šest sekund in 75 stotink; mogoče 03 h 1 min 17 s za čas dneva. Če ima številka pet ali več števk, rabimo presledek ali ločilo: 3500, vendar 70 500 ali 70.500, 22 800 000 ali 20,800.000. Kjer rabimo vezaj za obdobja in intervale, veljajo štiri zanimiva pravila:

Med jezikovnimi zapletanji so grdi večnadstropni rodilniki, denimo “opis izpeljave enačbe porasta tlaka” s štirimi nadstropji. Zadošča “enačba za porast tlaka”. Tudi med znanostjo na Vesti lahko preberemo kakšen prevečnadstropen rodilnik, a bomo od zdaj na te stvari bolj pozorni. Na blogih so postale moderne opombe pod črto, čeprav napeljujejo k temu, da je pisec preveč len ali pa da svojih misli verjetneje ne zna urediti v besedilu. Včasih so se nekateri bolj držali izumetičenega nemškega sloga, danes tudi angleškega. Stavek “v filmu kot takem …” je grozljiv! Verjetno je prišel iz angleščine (”film as such”), ampak že v njej je slišati sumljivo. Naš jezik posiljujemo z lepljenjem samostalnikov kot dunajska Donaukanaldampfschiffahrtsgesellschaft. Vodovod in glavobol še, ampak raje žarek alfa in os x namesto α-žarek in x-os. Nekaj zgledov smo našli v članku O strokovnem pisanju Ivana Kuščerja (Obzornik za matematiko in fiziko, št. 6-7, 1987), iz katerega prepišimo duhovit odstavek:

Suženjsko zgledovanje po tujih vzorih je lahko na moč smešno. Na imenitnem inštitutu so dolga leta govorili, da pri risanju diagramov krivulje “fitajo” merskim podatkom (angleško: to fit), namesto da bi jih prilagajali. Šele ko je Pavliha predložil razpis raziskovalne naloge “Kako pofitam svoj materni jezik”, so se unesli. Ko sramežljivci povedo, koliko procentov kemijske ali jedrske reakcije steče v zaželeno smer, govorijo o “izplenu” (Ausbeute) ali “dobitku” ali “pribitku”. Sram jih je slovenske besede pridelek, ki da spominja na kromnpir. Zameril sem se, ko sem namesto “dopiranje” polprevodnika, npr. z arzenom, rekel začinjanje, češ da arzen ni peteršilj.

Dober slog, jezik in pravopis so vrednote. S slabim občutkom kaže človek zmeden značaj. Splača se potruditi, ker je bolj zadovoljivo graditi kozmos kot kaos. Janez Menart je dejal, “da mu je všeč, ko vidi, da se črka dopleta s črko v smiselnost besed.”