Jutri bo državni zbor obravnaval novo šolsko zakonodajo. Ne bo lahko. Sindikata delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti, študentska in dijaška organizacija Slovenije so proti zakonodaji, ki jo jo pripravila vlada, zbrali 71.299 podpisov. Številka, ki se je enostavno ne da ignorirati, čeprav si predvsem vladajoča SDS, pa tudi NSi to izjemno želita. Oziroma kot je nedavno dejal Branko Grims. Poslanci SDS so se odločili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se zakona s področja šolstva, ki sta v obravnavi, sprejmeta čim prej.

O tem kako grozno neprijetno je visoko število zbranih podpisov je pokazala reakcija ministra za šolstvo Milana Zvera, ki je bil v odzivu na peticijo presenetljivo živčen. Podpise so pobudniki menda zbirali preveč časa, tako da se je medtem predlagana zakonodaja že spremenila in podpisovali naj bi se tudi upokojenci na nekakšnih izletih. Minister je celo dejal, da bi SDS lahko takole mimogrede zbrala enako število podpisov v podporo novi šolski zakonodaji. On že ve - ko je bil še v opoziciji, se o političnih ozadjih civilno družbenih pobud ni ravno pogosto spraševal.

Precej manj živčen od ministra je bil Branko Grims, poslanec, ki običajno najbolje ve kaj hoče SDS. Opozoril je na dve pomembni točki, na katere stavi PR prve vladne stranke. Prvo je, da so podpisi nerelevantni ker se je medtem vsebina predlagane zakonodaje spremenila. Trditev se zdi močna na prvi pogled, a na žalost ne zdrži preizkusa, saj je v novi zakonodaji še vedno ostalo zapisano, da se programi zasebnih šol financirajo sto odstotno iz proračunskega denarja. Ob tem postane namreč druga Grimsova točka o odpravljanju šolnin nepomembna.

Gre pravzaprav za podcenjevanje tako imenovane zdrave pameti volivk in volivcev. Ukinjanje vseh šolnin in 100 odstotno financiranje zasebnih šol iz državne blagajne je namreč nekaj kar je enostavno razumeti. Ali to ne pomeni, da bodo vse šole državne in da se bodo na vse šole lahko vpisal kdorkoli. Samo odločiti se bo treba ali so vam ljubše javne ali zasebne zasebne šole. Ne se hecat. V čem je potem štos zasebnosti, če ni šolnin in so zasebniki 100 odstotno financirani s strani države. Sliši se kot naravnost neverjetno podcenjevanje sposobnosti mišljenja ljudi. Gabrova reforma in Škofovi zavodi so ob tem videti malenkost.

To bi vladajoča koalicija zdaj že lahko vedela. Javno mnenje je o tej temi dovolj jasno opredeljeno. Nova šolska zakonodaja nima kaj veliko možnosti, da bi prestala referendumski preizkus. Ne gre za rimsko katoliško cerkev, čeprav nasprotovanje povečevanju njenega vpliva v družbi, ni nepomemben moment. Pomembnejši je en sam argument. Zakaj bi iz proračuna plačevali zasebne šole. In res - zakaj bi “navadni” ljudje prispevali za šolanje otrok družbene elite? Na to vprašanje jih prav veliko gotovo ne bo odgovorilo pritrdilno.

Ko bosta minister Milan Zver in poslanec Branko Grims prepričljivo odgovorila na to vprašanje, bo morda lahko vlada upala na to, da bi dobila tudi referendum, do katerega bo vsekakor prišlo, če bo koalicija vztrajala pri sprejetju sporne zakonodaje. Če tega odgovora nima, bi bilo za njo najbrž bolje, da bi se umaknila, preden do njega pride. A za kaj takega je kot kaže že nekaj časa prepozno.

Jani Sever