Komentar - Simon

Avtor Vest | 24. oktober, 2007 @ 14:54

Minister Vasko Simoniti je v letošnjem letu nedvomno vestno in v celoti izpolnil zadane mu naloge. Horizonte kulturne politike je z zgodovinsko utemeljenim pristopom, ki ga je v totalitarnem režimu utelešal Boris Ziherl, uspel sploščiti v državno producentstvo. S klerikalnim nadihom.V vlogi ministranta je letos sklenil konkordat s katoliško Cerkvijo in ustanovil Muzej krščanstva na Slovenskem. Z novim zaščitnim zakonom o dediščini je dosegel, da bo v bodoče možno mešetariti z državnimi spomeniki brez javnih postopkov. Še posebej s takimi, kjer se križajo interesi države in Vatikana. Z Blejskim otokom na primer. Simoniti pa letos ni bil le ubogljiv hlapec, bil je tudi skrajno izviren. Kobilarno Lipica tako »izredno lepo razvija«, da mu ne škodijo niti samozvani »politikantje«, »denunciantje« in »samozvani strokovnjaki«. Pridelal je za milijon evrov izgube, padajo stoletni hrasti, konji pa zaradi neznane bolezni crkujejo- mar ne? Po treh letih vladanja je medijski guru uspel samo letos po političnem ključu razdeliti milijardo tolarjev ne da bi ob tem trenil z očkami. Žal so bile njegove odločitve v rahlem neskladju z zakonom- ni namreč naročil analize o stanju medijskega pluralizma. Bil pa je tudi minister, katerega dosežke bomo pomnili vsaj še desetletje. Če se je lani lahko pohvalil z negativno oceno računskega sodišča o poslovanju ministrstva, je letos bistveno napredoval. Prislužil si je načelno mnenje Kosove komisije, ki je ugotovila, da je bil posel, ki ga je sklenil z Dragom Jančarjem koruptivne narave. Dosegel je, da se letos ni posnel niti en samcat slovenski film. Z »relativno korektnim« osnutkom nacionalnega kulturnega programa bo četrtino lastnega proračuna- brez komentarja- prepustil pokrajinam. Z mediji, novinarji in Janševizijo, kot nas je podučil na tiskovki, nima absolutno nobenega opravka. Z izurjenimi uradniki, ki so se mu razbežali po deželi, prav tako ne. S Pučnikom pač. Ko politični zgodovinar postane umetnosti kritik, je bolje, da se poskrijemo v mišje luknje. In čakamo na trenutek, ko karikatura ne bo več prepovedana umetnost.

Simon Kardum


Članek je bil objavljen na Vest: https://vest.muzej.si

URL naslov članka: https://vest.muzej.si/2007/10/24/komentar-simon-2/