Prvi krog predsedniških volitev je za nami. Rezultati so na prvi pogled pričakovani. Vrstni red je takšen, kakršnega so napovedovali praktično vsi. Lojze Peterle in Danilo Türk sta v drugem krogu, Mitja Gaspari je tretji in Zmago Jelinčič četrti. Ostali so dobili marginalno število glasov. Nič nenavadnega torej. In vendar je bilo včerajšnje preštevanje glasovnic za marsikoga šokantno in presenetljivo. Nepričakovan naj bi bil predvsem nizek izkupiček Peterleta ter visok Jelinčiča. In morda tudi tesen izid dvoboja med Türkom in Gasparijem. No, zdaj so rezultati znani in mogoče jih je analizirati.

Peterle je razočaral glede na javnomnenjske napovedi. Zakaj? Ali res drži, da naj bi izgubil nekaj desnih glasov, ker se je preveč oddaljil od vladne podpore in izražal preveč liberalna mnenja? Gotovo ne. Prej drži nekaj drugega. Peterletu ni uspelo prepričati volilnega telesa, da ni cerkveni kandidat. Niti tistih laičnih desnih volivk in volivcev, ki sicer volijo SDS. Dobil je približno toliko glasov kot takrat, ko je kandidiral za evropskega poslanca. To je očitno njegov doseg. Kljub temu, da se je zelo trudil prepričati javnost, da je človek politične sredine, se tudi tokrat ni pokazalo, da bi bil prepričljiv.

V drugi krog odhaja kot poraženec. To so takoj ugotovili tudi njegovi podporniki, ki so v en glas začeli ponavljati, da potrebuje večji angažma vladnih strank, ki se jih je v prvem krogu, kot “neodvisni” kandidat, ves čas izogibal. Tudi predsednik vlade je bil glede tega jasen. Podpora je tu, če si je bo kandidat le želel. A Janez Janša in njegova izvoljenka Urška Bačovnik sta obisk v štabu Lojzeta Peterleta pravzaprav izkoristila za drugo novico dneva, ki je bila za marsikoga celo bolj pomembna ali vsaj bolj zanimiva od rezultatov predsedniških volitev. Urška je napovedala, da se bosta z Janezom vzela. Res perfektna izbira trenutka.

In kaj bi za Peterleta pomenila odločnejša podpora desnice v drugem krogu? Nič dobrega. Lahko mu prinese še nekaj glasov SDS, a čez polovico političnega terena ga vsekakor ne more ponesti. Posebej ker vladna desnica očitno izgublja. najboljši dokaz za to je neverjetni uspeh Zmaga Jelinčiča, ki so ga očitno volili mlajši, tudi desno usmerjeni a tudi laični volivke in volivci. Populacija, ki je razočarana nad vladno politiko SDS, ki je cerkvene vrednote v politiki ne zanimajo, a je hkrati zelo patriotsko in včasih nacionalistično orientirana. Janša to razume. Pohvalil je Jelinčiča in napovedal poudarjanje Peterletove vloge v osamosvajanju.

To Peterletu seveda ne more pomagati. Jelinčičevi glasovi so namreč predvsem glasovi upora proti Peterletovim podpornikom. Zmagu Jelinčiču, največjemu zmagovalcu volitev, je ob tem uspelo še nekaj. Ni le dosegel fantastičnega rezultata - predvsem je dosegel, da se je predstavil kot povsem običajen politik. Jelinčič ni več ekstrem slovenske politike. Nič več nek nenavaden pojav na stičišču skrajne levice in desnice. Postal je sprejemljiv tudi za tako imenovani mainstream. V naslednjem koraku lahko sam postane mainstream ali pa bodo na njegove ideje morali, tako da jih bodo posvojili ali se z njimi konfrontirali, reagirati tudi drugi slovenski politiki.

Prav zato včerajšnje volitve pomenijo velik premik. Premik slovenske politike k Jelinčiču. Neke nove populistične politike, ki je ne definira sovražni odnos do partizanov ali bližina cerkve, temveč predvsem kritika vsakdanjih težav malega človeka in nacionalizem. Pozornejšim opazovalcem je jasno, da je to politika, ki jo podobno uspešno kot Jelinčič prakticirata tudi Sašo Peče in Barbara Žgajner Tavš. Vse to se brez izrazitega razočaranja nad politiko sedanje vlade ne bi moglo zgoditi. In levica? Jelinčičev uspeh je tudi njen neuspeh, kljub temu, da sta Türk in Gaspari osvojila skoraj polovico vseh glasov. Ampak desnica bi vsekakor morala biti precej bolj zaskrbljena. Nezadovoljstvo, na katerem jezdi SNS namreč ustvarja njena vlada.

Jani Sever