Da nedelja ne bo obarvana preveč politično, vam ponujamo majhen košček iz glasbenega sveta.

Zelo verjetno je, da ste didžiridu (didgereedoo, [1] didž…) že videli, tudi slišali. In najbrž vam je znano, da je to instrument, ki je povezan z avstralskimi staroselci. Ti naj bi ga izdelovali iz avstralskega evkaliptusa, ki mu sredico požrejo termiti. V bistvu je to (po domače povedano) navadna cev iz katere izvabljamo njene lastne frekvence (polzaprta piščalka v fiziki) s tem da pihamo (brundamo) vanjo. Dolžina tega instrumenta je navadno med 130-170 cm, seveda pa so - kot povsod- tudi tukaj odstopanja.

Pa poglejmo, kako zveni:

In če morda niste vedeli, tudi [2] Slovenci imamo proizvajalce “domačih” didžev. In menda so kar kvalitetni, le da pri nas evkaliptus ni ravno na dosegu roke, zato se mnogi poslužujejo drugih vrst lesa, najpogosteje črni gaber, jesen, nekateri celo akacijo (ki pa bojda ni najboljša izbira, saj v surovem stanju vsebuje za človeško telo strupene snovi).

O krožnem dihanju (ki ga kaže osvojiti, če boste igrali na ta instrument), domačih proizvajalcih in še čem, pa naslednjič.

Katja Lenart