V centru Ljubljane sta varnostnika do smrti pretepla mladeniča, ki se je zvečer odpravil zabavat z družbo. Dogodek je star že dober teden. A šele zdaj na dan prihaja nekaj podrobnosti. Najprej se za pretep, po katerem so ranjenega prepeljali v Klinični center, itak sploh ni vedelo. Potem vanj niso bili vpleteni varnostniki. In vse skupaj ni imelo nič skupnega z lokalom, pred katerim se, kljub temu, da je v samem centru glavnega mesta, pogosto zgodijo pretepi ali vsaj hudo nasilje. In policija z vsem skupaj seveda ni imela nič. Ko je nesrečni fant umrl, so na dan vendarle začele prihajati podrobnosti.

Varnostniki so fanta ubili z rokami, morda tudi z nogami. Očitno jih je bilo več. Vsaj dva. In nihče ni mogel storiti ničesar. Silaki so močni in trenirani. Trenirani za ubijanje? In za nič veliko drugega. Najbolj pa je neprijetno, da se zdi, da jim je pomagala celo policija. Od organov notranjih zadev dolgo ni bilo nobenega glasu in še danes, ko je za enim od domnevnih storilcev razpisana tiralica, njegovega obraza ni v medijih. No, to niti ni najhuje, čeprav kaže na mogočo povezanost policije z varnostno službo, katere pripadniki naj bi bi bili krivi za smrt pred diskoteko.

Najbolj neprijetno je, da bi ministrstvo za notranje zadeve prav sporni varnostni službi lahko odvzelo licenco že pred časom. Zbornica za zasebno varovanje je pred tremi meseci predlagala ministrstvu, da varnostni službi, ki je med drugim bdela nad Globalom, odvzamejo licenco. Ampak zgodilo se ni nič. Varnostna služba je svoje delo, v zdaj že zloglasnem lokalu, opravljala vse do včeraj. Danes je ne več, vendar ne zaradi ministrstva, temveč zaradi uprave diska, ki je najbrž ocenila, da bi bila to dobrodošla PR poteza.

Mogoče je pripomniti samo, da se je to zgodilo precej prepozno. Je pa to razumljivo. Konec koncev ni šlo za neko obskurno varnostno firmo, saj je vendarle varovala najbolj razvpiti lokal za mlade in turiste v Ljubljani. In to seveda ni bil edini lokal, za katerega je skrbela. Še več, menda naj bi bila omenjena varnostna služba VIP (kot poroča Delo) že prej vpletena v dve smrti obiskovalcev lokalov, v katerih je skrbela za varnost. Neverjetno - in vendar se ni zgodilo nič, kot se tudi poslej najbrž ne bo. VIP bo morda prenehal delovati - njegovi lastniki in uslužbenci pa gotovo ne.

In kdo je odgovoren? Indicev, ki kažejo, da policija pri vsem skupaj še zdaleč ni brez krivde je preveč, da bi incident lahko minil brez političnih posledic. Tega se očitno zaveda tudi notranji minister Dragutin Mate. Namesto, da bi sprejel svojo odgovornost je takoj napadel Zbornico varnostnih služb, češ da je lobirala proti novemu zakonu o varovanju in da zato ministrstvo ni moglo ukrepati. Kot pravijo - napad je najboljša obramba. Vendar mora biti ta prepričljiv. Matejevo obtoževanje pa bi bilo slišati smešno, če ne bi bilo tragično.

Za vse policijske nerodnosti naj bi bilo torej krivo nekakšno lobiranje, za katerega smo slišali šele po tem, ko se je zgodila tragedija. Ministrovo sprenevedanje samo še dodatno kliče po odgovornosti. Nedavno je z mesta ministra za promet odstopil Janez Božič. Poluradno zaradi nesreče na ljubljanski obvoznici, ki naj bi bila med prenovo slabo označena ter nesreče na nezavarovanem železniškem prehodu, za katerega je minister obljubljal zapornice. Celo predsednik vlade je o tem govoril na novinarski konferenci, čeprav v kontekstu, da se mu to ne zdi primerno.

Od notranjega ministra, kot je videti, takšnega ravnanja ni mogoče pričakovati, čeprav je njegova neposredna odgovornost očitno precej večja. Ampak kot minister je za predsednika vlade tudi precej bolj pomemben. Mate je eden stebrov sedanje vlade. Dolgoletni zaupnik predsednika vlade v najbolj občutljivih trenutkih. Njegova zamenjava na tako pomembnem mestu kot je notranje ministrstvo, bi bila v zadnjem letu mandata skrajno neprijetna. Zato od premiera najbrž ne moremo pričakovati, da bo Mateja prepričal v odstop.

Ali pač? To bi bilo vsekakor modro. Njegova neodgovornost bi bila namreč ne le dokaz, da policija ni pripravljena sprejemati svojega dela odgovornosti, ampak bi jasno kazala tudi na dvojna merila, ki bi v tem primeru veljala tako za ministre kot za silake varnostnih služb, ki jih očitno pogosto ščitijo kar državne inštitucije.

Jani Sever