Tri stranke opozicije pišejo program. SD je že pripravila brošurico Slovenija danes - Ocena stanja. Gospodarski svet LDS je najavil pripravo svojega programa. Prav tako ga obljublja Zares. Kljub temu, da programi niso še niti zasnovani, je že očitno, da se bodo med seboj precej razlikovali. Kot kaže, bo opozicija na naslednjih volitvah nastopila s paleto obljub, ki bodo na novo profilirala levo in liberalno stran slovenske politike. Zdi se, da bo levica postala še manj leva, liberalci pa naj bi pravzaprav šele postali pravi liberalci.

LDS ima kot je videti možnost, da bi postala prva prava liberalna stranka v Sloveniji. Spremenil naj bi se namreč strankin gospodarski program, tisto torej, kar je nekdanjo LDS dovolj nedvoumno povezovalo z levico. Nov gospodarski program LDS bodo spisali Matjaž Gantar in “mladoekonomisti”, ki so po razočaranju nad SDS očitno našli novo politično stranko. S SDS pravzaprav nikoli niso bili dovolj tesno povezani. Bolj je najbrž res, da je SDS v nekem trenutku v njihovih idejah pač videla zanimivo priložnost in da so tudi sami v tem videli dobro priložnost za promocijo svojih idej.

A hkrati je na mestu vprašanje, ali jih bo res vzela za svoje LDS. Situacija je vsekakor precej drugačna. LDS je razmeroma majhna stranka. Novo vodstvo je obratu k gospodarskemu liberalizmu očitno naklonjeno, čeprav to nekoliko sramežljivo zanika. Predvsem pa bodo Matjaž Gantar in “mladoekonomisti” avtorji programa in ne le “strokovnjaki”, ki jih stranka uporablja kolikor ji v nekem trenutku ustreza. Nasprotno, če bo stranka njihov program prevzela, bodo postali del stranke, ki bo torej postala tudi stranka zagovornica interesov kapitala in prostega trga.

Po oceni stanja SD je sicer težko sklepati v katero smer naj bi zavila najmočnejša opozicijska stranka, ki se nadeja, da bo na prihodnjih volitvah prevzela oblast. Vendar kaj dosti drugega od socialdemokratskega programa, ki bi moral biti evropsko primerljiv, hkrati reformen in socialen, stranki najbrž niti ne ostane. Do programa bo stranka prišla preko debat, ki se bodo vrstile prihodnjega pol leta. Že glede na strukturo stranke, torej oblikovanja kakšnih radikalnih reformnih idej, najbrž ne moremo pričakovati. Čeprav bo tudi program SD gotovo vseboval liberalne note.

Predsednik in mlajši del stranke je reformam naklonjen. Vsaj deklarativno. Borut Pahor o tem govori že zelo dolgo. Vse od začetka mandata sedanje vlade, je bil to eden od bolj izpostavljenih argumentov za vstop v partnerstvo za razvoj, češ da SD na oblasti ne bo mogla izvajati reform, če bi jim bo pod Janševo vlado nasprotovala. Ampak potem reform itak ni bilo prav veliko. Oziroma, kot se zdi, ravno prav za socialdemokrate, da lahko celo rečejo, da jih je bilo premalo. Tako so denimo zapisali, da ocenjujejo: “… gospodarske rezultate sedanje vlade kot preskromne.”

In Zares? Kljub obširnim debatam pred ustanovitvijo stranke, programskim izhodiščem in poznavanju stališč njihovih poslank in poslancev, je težko ugibati kakšen program bo na gospodarskem področju pripravila nova stranka. Zdi pa se, da lahko svoj prostor išče samo nekje vmes med SD in LDS ali pa zares na levi. Presenečenje bi bilo, če bi se poskušala profilirati kot bolj liberalna od LDS. Ob vseh civilno družbenih članicah in članih, bi bilo od Zares prej mogoče pričakovati bolj levo politiko. A ker bi to lahko prineslo marginalizacijo, takšna izbira vendarle ni preveč verjetna.

Ostaja seveda še Jankovićev prijem. Taktika konkretnih projektov, ki stranke ne profilirajo jasno levo ali desno. Težava takšnega pristopa je, da je precej bolj primeren za občinske kot za državnozborske volitve ter da ga bodo najbrž v določeni meri poskušale kopirati vse stranke. Jankoviću so se njegove obljube obrestovale. Celo več, tudi po letu dni ima v Ljubljani izjemno podporo, prav zato, ker svoje obljube jemlje resno. In še en trik je v Jankovićevi politiki. Izvoljena je bila pretežno s strani levice. A kot ne levo in ne desno, jo zdaj očitno podpira tudi precej desnih volivk in volivcev.

Najbolj zanimivo vprašanje je seveda, kako bodo programe, ki nastajajo, prepoznavali volivke in volivci in ali bodo med seboj konkurenčni. Ker je težko verjeti, da bodo povsem drugačni od pričakovanih, se zdi, da bodo v veliki meri vendarle predvsem komplementarni in da se ne bodo pretirano ponavljali. To pa hkrati pomeni, da “levica”, kot kaže zaenkrat, pravzaprav širi lovišča svojih volilnih glasov.

Jani Sever