Kaj je tajkun? Bogat podjetnik z velikim vplivom na politiko. Bogat tudi s pomočjo politike. Kdo so slovenski tajkuni? To je Bine Kordež, ki je v Merkurju naredil največji menedžerski odkup v Sloveniji. Pravkar je Kordež za svojo kreativnost dobil tudi nagrado menedžer leta. Tajkun je Janez Bohorič, šef kranjske Save. Tajkun je Boško Šrot, prvi človek Pivovarne Laško, in brat »wannabe« predsednika SLS Bojana Šrota. Tajkun je Igor Bavčar, šef Istrabenza. Tajkun je Matjaž Gantar, privatizacijski mogotec, prej Janšev gospodarski zaupnik in zdaj zaupnik LDS. Tajkun je Ivan Zidar, prvi človek avtocest.
Ni torej vprašanje, ali tajkune imamo. Vprašanje je, ali so ti dobri ali slabi. Boljši so tisti tajkuni, ki ne bogatijo z domačijskimi političnimi spletkami in ne zlorabljajo domačega prostora. Boljši so tisti, ki delujejo zunaj in so se sposobni meriti z mednarodno konkurenco, namesto da služijo z domačimi karteli. A ni veliko možnosti, da slovenski tajkuni postanejo dobri tajkuni.
Zato, ker jih je premalo. Bogokletna trditev za vse, ki komaj preživite mesec. A ker je tajkunov razmeroma malo, so si dogovorno razdelili področja. Eni imajo trgovino, drugi energetiko. Slovenija je ravno dovolj velika za vse, da jo lahko molzejo. Če bi bilo tajkunov več, bi bila Slovenija zanje premajhna. Da se med seboj ne bi skljuvali, bi morali vsaj nekateri delovati globalno. Tako bi dobili boljše tajkune.
Da tajkunov sploh ne bi smelo biti in da jih ne bo, pa je politična floskula tajkunov za netajkune. Kako je trapasta, se nujno spomnite na vsakih volitvah.

Simona Toplak