Zveza zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti razpadle SFRJ v Sloveniji je danes predstavila svojo pobudo, da se kolektivna imena njihovih narodnosti vključijo v tiste osnovne dokumente države, v katerih so poimensko že vključene druge dejanske narodnostne manjšine. Albanci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi, povezani v omenjeno zvezo, torej želijo status manjšine, pri čemer pa naj se njihov status, kot pišejo v pobudi, glede na razlike od položaja ustavno že priznanih skupnosti, tudi ustrezno razlikuje.

Kot pravijo, bi lahko država in njene institucije sprejele tisto, kar je nujno potrebno za njihov manjšinski narodnostni obstanek v Republiki Sloveniji. S tem med drugim želijo, da jim je omogočeno negovanje njihovega maternega jezika (šolstvo, mediji, kulturna društva), ohranjanje posebnih narodnih običajev ter aktivna vloga pri ustvarjanju svojega dejanskega položaja, kot tudi okoliščin in pogojev družbenega razvoja, ki jih posebej zadevajo.

Povedali so, da je nastanek njihove zveze (2003) povezan s težnjo, da slovensko javnost in pristojne državne institucije opozorijio na populacijo v veliki večini slovenskih državljanov, deloma pa drugih stalnih prebivalcev Slovenije, ki predstavljajo do 20% celotnega prebivalstva naše države, ki pa jim kolektivni narodnostni status, ob vsaki posamični narodnosti, ki jo tvorijo, ni priznan. Ob tem se čutijo diskriminirane v primerjavi z ustavno priznanimi manjšinskimi narodnostmi, ki naj bi jim kolektivni manjšinski status svoj čas pripadel zaradi zgodovinskega razkroja večjih držav.

Svojo situacijo in zahteve so predstavili Ilija Dimitrievski, predsednik Zveze, Hasan Bačić, predsednik Bošnjaške kulturne zveze, ter Ivo Garić, predsednik Hrvaških kulturnih društev.

Hasan Bačić: “10 odstotkov državljanov te države želi ureditev pravnega statusa.”

V prostorih Hrvatskega doma v Ljubljani je bil prisoten tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mario Nobilo, ki je izpostavil dobro hrvaško manjšinsko politiko. Dodal je, da kot si slovenska politika prizadeva za dober položaj svojih manjšin, podobno počne tudi Hrvaška, menil pa je, da se lahko s skupnimi napori in pomočjo Evropske unije izboljša tudi položaj in status danes omenjenih manjšin v Sloveniji.

Mario Nobilo: “Mi na Hrvaškem imamo priznano slovensko, bošnjaško in vse druge manjšine …”

Nejc Jemec