Nekdanja predsedniška kandidatka, sedanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar je sporočila, da ni več potrebe po nadaljnjem razpravljanju o zadevi Strojan. S hitrim zaključkom še vedno nerešenega primera lanske največje kršitve človekovih pravic bi seveda rada prikrila politično delovanje tožilstva. Na dvojna merila kaže med drugim tudi odnos do dopisov Varuha človekovih pravic tožilstvu. Dopise enkrat jemlje kot ovadbe, drugič kot »neka pisma«. Pri tem ponavlja, da »je mogoče neko pismo obravnavati kot kazensko ovadbo le, če ima vsebino kazenske ovadbe.«

Pri tem me zanima dvoje, na kar generalna državna tožilka še ni odgovorila:

V katerem zakonu je določena obličnost kazenske ovadbe? Ali to, da se v pismu, Citiram: »predlaga, da pristojno državno tožilstvo vpogleda v dokumentacijo PU Postojna, ter ravnanje policije, ki se nanaša na spremljanje in nadziranje družine Strojan in omejevanje njihovega gibanja, oceni s stališča morebitne storitve kaznivega dejanja« ni dovolj. Modra sarkastično podvprašanje: Če bi nekdo prijavil umor z dopisom, ki ne bi imel oblike kazenske ovadbe, ali bi tako »neko pismo« tožilstvo tudi zavrnilo? Če ne: kje je potem meja med enim in drugim kaznivim dejanjem?

Zakaj je tožilstvo pretekle dopise Varuha človekovih pravic vedno obravnavalo kot kazensko ovadbo? Npr.: Na podlagi dopisa Varuha o oddaji Vroče na TV Paprika je tožilstvo izdalo sklep, ki je vseboval naslednje forumlacije: »Na podlagi 1. odstavka 161. člena Zakona o kazenskem postopku izdajam naslednji sklep: Dopis varuha človekovih pravic št.———–, ki ga je šteti kot kazensko ovadbo zoper ……..« … »zavržem, ker naznanjeno dejanje, ni kaznivo dejanje.«

Priznam, da je s stališča oblasti gospa Barbara Brezigar pravi človek v pravem času na pravem mestu.

Matjaž Hanžek