Inflacija je beseda, ki je vlada nikakor ne more spraviti z dnevnega reda. Nič ne pomaga. Najprej jo je ignorirala, češ ob tako visoki gospodarski rasti je nepomembna. Potem je začela obtoževati dražitve nafte in hrane, oziroma globalne trende. Potem je okarala trgovce naj bodo skromnejši pri dvigovanju cen. Finančni minister je celo rekel naj ljudje pač pazijo kje in kaj kupujejo. Nazadnje pa je predsednik vlade, po sprejetju proračunov za prihodnji dve leti, poslankam in poslancem zagotovil, da vlada dela vse, kar je v njeni moči za brzdanje inflacije. Samo dan kasneje je prvič nastopil guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in ga demantiral.

Včeraj je ob guvernerjevih besedah postalo jasno, zakaj se je vlada tako zelo trudila, da bi za guvernerja Banke Slovenije predsednik republike predlagal njej všečnega človeka. In zakaj je tako zelo pomembno, da se to ni zgodilo. Drnovšku je na koncu dolge vojne z vlado za ime prvega človeka Banke Slovenije uspelo predlagati kandidata, ki mu vlada enostavno ni mogla nasprotovati, čeprav je bilo jasno, da gre za avtonomno osebnost, na katero ne bo mogla imeti odločilnega vpliva. Včerajšnje izjave Banke Slovenije o inflaciji to dokazujejo. Do vlade namreč niso bile nič kaj prijazne.

Dovolj je ponoviti samo nekaj kategoričnih trditev. Kljub temu, da UMAR in vlada še vedno trdita, da na inflacijo vplivajo predvsem cene hrane in nafte, Kranjec pojasnjuje nasprotno. “Če bi bilo tako, bi bile tudi v drugih državah cene hrane in nafte vzrok za višjo inflacijo.” Ja - tako enostavno je to. Vzroki so širši in bolj zapleteni in predvsem bolj neprijetni. Pregrevanje gospodarstva, zadolževanje v tujini, trg z malo konkurence in neprimerna proračunska poraba (javno in zunaj proračunsko financiranje gradnje avtocest). Vlada lahko na vse to vpliva, če želi in zna. V njenih rokah so mehanizmi za spodbujanje konkurence, fiskalna in dohodkovna politika ter odločitve o proračunski porabi.

V vseh teh segmentih bi vlada lahko storila več. Tudi samohvala z zniževanjem proračunskega primanjkljaja je votla. Gre namreč predvsem za posledico višje gospodarske rasti in ne vladnih ukrepov. “Banka Slovenije bi zelo pozdravila še bolj restriktivno fiskalno politiko in da bi proračun imel v tem času celo presežek.” Tako je govoril guverner Banke Slovenije samo dan za tem, ko se je predsednik vlade v državnem zboru hvalil, da vlada bolje ne bi mogla delovati, da je fiskalna politika super in bil navdušen nad zniževanjem proračunskega primanjkljaja. Sedaj bo treba počakati na odziv predsednika vlade in finančnega ministra. Bosta spet molčala, dokler ne bosta neposredno izzvana?

To bi bilo pravzaprav pričakovano, saj kaj veliko ne moreta reči. A hkrati bi bil to tudi najbolj neprijeten odgovor, ki bi vzbujal največ pesimizma. Pomenil bi namreč, da vlada svojega pristopa do problema ne namerava spremeniti. To pa je pri dolgoročnih vprašanjih najbolj zoprno. In inflacija, ki se v Sloveniji povečuje, je dolgoročni problem. Tudi po najbolj optimističnih napovedih Banke Slovenije bo z nami vsaj še nekaj let. Za prihodnje leto so v Banki Slovenije napovedi njene rasti dvignili. Na 3,3 odstotke. V prihodnjih mesecih bi se lahko zvišala, na medletni ravni, celo na 4 odstotke in tam nekaj časa ostala. Najbolj neugodni scenariji govorijo tudi o stopnjah tam do petih odstotkov.

Ob tem je morda nenavadno, da guverner podpira zahteve sindikatov po zviševanju plač. Opozarja samo na to, da bi morala biti povišanja razumna in zmerna. Namesto stiskanja delavskih plač, bi morala vlada poskrbeti za ostale težave, ki jih je Banka Slovenije dovolj natančno definirala.

Jani Sever