Podpredsednica Harrah’sa obiskuje Slovenijo, da bi izvedela kaj si o projektu mega-igralniškega zabavišča mislijo tukajšnji ljudje in da bi jih preperičala, da misli dobro. Najprej mora prepričati lokalce. Potem bi ji morda lahko uspelo prepričati še politike. Ker pri vladnih strankah ne more nabrati dovolj glasov za podporo projektu, bi morala zaveznike iskati povsod. Za začetek projekta mora državni zbor namreč spremeniti igralniško zakonodajo. In to precej radikalno. Zdi se skoraj neverjetno. Ali lahko Jan Jones kljub vsemu uspe?

Gospa se zaveda, kako težko bo. To je ob svojem ponovnem obisku na Goriškem tudi povsem odkrito povedala. Jonesova se je tokrat srečala z razširjeno upravo Hita, s predstavniki lokalne skupnosti in s predstavniki gospodarstva. Bila je izjemno uspešna. Vendar to ni presenetljivo, saj je zgodbo postavila na glavo. Jonesova sedaj pravi, da Hit že ima dve odlični igralnici in da je treba zgraditi samo še zabavišče. Vsi so bili nad tem navdušeni. Drugo vprašanje pa je, ali so ji tudi zares verjeli.

Sliši se nenavadno, da ameriški investitorji tako hitro in tako korenito spremenijo svoje načrte. Ampak svoje sogovornike je podpredsednica Harrah’sa na Goriškem tokrat, kot je bilo videti, prepričala. Ji bo uspelo prepričati tudi druge? Igralniško zabavišče namreč ni samo goriški projekt. Do njega se opredeljuje vsa Slovenija, ki napovedanemu poslu doslej ni bila pretirano naklonjena. Ali lahko gospa Jones torej še vedno računa, da ji bo uspelo?

Po njenem prvem obisku sta dve vladni stranki - Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka, dovolj jasno povedali, da spremembe davčne zakonodaje ne nameravata podpreti. Tudi Desus je do širitve igralništva zadržan. Na socialdemokrate Jonesova prav tako težko računa. Kaj ji sploh še ostane? SDS sama, tudi ob morebitni pomoči LDS in Zares, brez partnerskih socialdemokratov ne more storiti ničesar. In tudi če bi, le kaj bi to pomenilo za vladno koalicijo?

Stava je torej, da velikega igralniško-zabaviščnega kompleksa kljub vsemu ne bo in da bodo davki ostali takšni kot so. Ljudstvo je namreč ob vprašanju igralništva precej konzervativno. Morda tudi zato, ker so bili nasprotniki zabavišča doslej bolj glasni. Avgusta je bila ustanovljena tudi Koordinacija za omejevanje igralništva, ki zbira podpise za peticijo proti širitvi igralništva. Zbrali naj bi že več kot 8.000 podpisov iz vse Slovenije in malo je verjetno, da bodo spremenili svoje stališče.

Bližajo se tudi predsedniške volitve, v katerih bo najverjetneje eno od ponavljajočih se vprašanj za kandidate tudi to, kako definirajo svoj odnos do širitve igralništva. Bo sploh kateri tvegal liberalno držo? Tudi če bi se to zgodilo, bo dominanten ton predvolilnih debat skoraj gotovo izražal hude pomisleke proti igralništvu. Za projekt to nikakor ne more biti dobro. Razen če Jonesova ne misli resno, ko pravi, da bodo gradili samo zabavišče. Ampak zakaj potem sploh spreminjati davčno zakonodajo o igrah na srečo? Bolj verjetno se zdi, da se je igralnica samo malo skrčila.

Podpredsednica Harrah’sa pravi, da namerava letos priti še enkrat na obisk in da se bo takrat sestala s predstavniki države. Bo med njimi tudi predsednik vlade? Še vedno se zdi, da je projektu z vsem srcem, poleg ameriških investitorjev, naklonjen predvsem on. A to ne pomeni veliko. V svojem mandatu je že večkrat opustil projekte, za katere se je zdelo, da jih odločno podpira. Denimo uvedbo enotne davčne stopnje. Pri projektu igralniškega zabavišča ima za takšno odločitev še nekaj časa.

Tudi tokrat pa bo njegova beseda izjemno pomembna. Neuspeh igralniško-zabaviščnega projekta bi se lahko ponovil pri poskusu prodaje Telekoma, pri poskusu združevanja Deutsche Bahn in Slovenskih železnic in še kje… Tako rekoč ob vseh privatizacijskih projektih. Neprijetno bi bilo, da bi se v gospodarstvu Janševega mandata spominjali predvsem po prodaji Mercatorja ali denimo po kupovanju Petrola s strani Istrabenza. Po politično motiviranem mešetarjenju z deleži v državnih podjetjih.

Jani Sever