Potem ko je vodstvo Kobilarne Lipica nedavno odpustilo štiri od skupno dvanajstih učiteljev jahanja, je [1] Mednarodno združenje za Lipico ponovno sklicalo novinarsko konferenco, da javnost (in vodstvo Kobilarne) opozori na problematiko. Danes sta o težavah in odnosu vodstva kobilarne do tega evropskega kulturnega spomenika - poleg predsednika omenjenega združenja Etbina Tavčarja- spregovorila še Iztok Humar (jahalni učitelj, sodnik za dresuro in mednarodni trener dresure konj ter avtor knjige Njegovo veličanstvo-konj) in sveže odpuščeni Ivan Stranščak (jahalni učitelj, ki je bil najprej sicer premeščen). Mladena Čolića, še enega odpuščenega jahalnega učitelja, ni bilo.

Opozorili so na več težav, med drugim tudi na problematiko pomanjkanja ustreznega kadra, uničevanje kulturne dediščine, katastrofalne odnose znotraj Kobilarne in predvsem na neustrezno ravnanje z lipicanci. Vsi trije (Tavčar, Humar in Stranščak) so nad odnosom vodstva do Kobilarne, konj in tamkajšnjih (nekaterih zdaj že bivših) uslužbencev, ogorčeni.

Etbin Tavčar je pojasnil trenutno situacijo:

“Vemo, da se pojavlja neka bolezen, problemi so očitno veliki, kajti tudi Sežanski veterinarski zavod je bil odslovljen. In izrazito se povečujejo stroški zdravstvenega varstva konj”.

Ivan Stranščak, (odpuščeni) jahalni učitelj o svobodi govora:

“Jih sploh ni zanimalo slišat mojo plat, samo lepe stvari so hoteli slišat”.

In takole slikovito je situacijo opisal Iztok Humar:

“To kar delajo, so taki stalinistični sistemi! Tistega, ki ne misli tako kot mi, tistega, ki ne govori to, kar bomo mi rekli, tisti bo letel! “

Zanimalo pa nas je tudi, s kakšnim razlogom in na kakšen način vodstvo odpušča strokovnjake (ki so zdaj, mimogrede, v tujini precej iskani):

“Mi smo tam zaradi konj, v Lipici. Jst lahko dobim drugo službo, pa dobim mogoče dvakrat več. Pa se ne gre za to…”

Katja Lenart