Moj sosed se je ločil. Sicer je tudi že umrl, a ta dogodek je njegovo življenje zaznamoval manj kot razveza. Tako in tako je prvi korak v smeri proti pokopališču naredil v trenutku, ko se je ob ločitvi odločil, da ženi ne bo izplačal denarja za tisti del hiše, ki sta ga s skupnimi močmi postavila nad glavo njegovih (moževih) staršev v času, ko sta še noči preživljala v isti postelji.

Čeprav, kot je sporočila »ulična obveščevalna«, je ločenec imel toliko denarja, je raje zadevo prestavil na sodnijo. Ne vem, ali o sodnih zaostankih ni kaj dosti vedel ali je bil obratno, preveč dobro obveščen …

Medtem ko so se sodišča poglabljala v zgodovino zakonskih odnosov, se je zvrstilo nekaj neprijetnih incidentov s policijo. Od takrat na naš konec ob klicu na 113 varuhi miru in redu ne hitijo preveč. Kot rezultat je »njun« štuk sameval, namesto da bi ga oddala v najem in v minulih letih že zaslužila za drugo hišo ali vsaj garsonjero.

Potem je ločenec umrl zaradi bolezni in vse neurejene odnose zapustil svojim staršem, ki sta razburkano dramo edinca opazovala iz pritličja taiste hiše. Naslednji dan po pogrebu se je oglasil ločenčev sin in od starih staršev zahteval, naj celotno hišo prepišejo na njega, saj da sta onadva že precej stara itd.

No, če bi to naredil moj vnuk, bi hišo prodala in odpotovala v neznano smer premišljevat o tem, kaj vse sem v življenju naredila narobe. Bolečine zaradi spoznavanja lastne zmotljivosti pa bi si blažila z masažami in pijačo, dragimi ravno toliko, da po moji smrti na računu ne bi ostalo nič. Pri določeni starosti ni težko izračunati, koliko približno bo ostalo do konca, in je res škoda, da ta leta ali celo mesece zapravljate za sodne stroške.

Toda starca sta starša svojega sina in obratno – jabolko ne pade daleč od drevesa. Oče pokojnega ločenca je zaradi bolezni umrl le nekaj mesecev za sinom, o tem koliko časa bo zdržala mama, si na naši ulici ne gojimo iluzij. Njuna snaha oziroma bivša snaha pa je včeraj (dan po pogrebu) urejala njun vrt. Videti je bila zdrava in zadovoljna z življenjem.

Iz zaznamkov šovinistke Agate P.