Live Free or Die Hard. ZDA, 2007, 130 min.
Režija: Len Wiseman. Igrata: Bruce Willis, Justin Long.

Bruce Willis je žel svoje prve uspehe s TV-nanizanko Delo na črno, ko je John McTiernan po Predatorju z Arnoldom Schwarzeneggerjem pripravljal prvi del filmske serije Umri pokončno in za trdoglavega policista Johna McClana predvidel avstrijskega mišičnjaka, a ga naposled zamenjal z bolj zanimivim Willisom. Ostalo je zgodovina in so vprašanja: kdo je, recimo, komu zlezel pod kožo, Bruce Johnu ali obratno? Willis je posnel tri nadaljevanja in nekaj filmov, v katerih je igral enak lik svojeglavca ob posebnem času na nekem kraju in s samozavestnim nasmeškom, češ prav vse bo še OK, bo pa treba razdejati polovico kakšnega mesta.

Ob prvem delu je bil 33-letni pamž, zdaj jih ima čez 50. Brez skrbi, njegovi kolegi se dostojno predstavljajo še starejši: Schwarzenneger nazadnje v jopiču Terminatorja pri 56-ih, Stallone z Rambo-nožem (61) in Ford z bičem Indiane Jones (66). Bržkone se lahko nadejamo novega dela. Willis tokrat s svojim kaskaderjem zgradi silen in agilen moment, ki ne pojenji do konca. Sledi mu lahko le plačanec z naborom impresivnih akrobatskih vragolij. Umetelni akcijski prizori stare šole s sodobnim pridihom, vratolomnimi teki kamere, bolj zrnatim in industrijskim videzom upravičujejo izbiro manj znanega režiserja. Modernosti navkljub se vseskozi pohvalno zavedamo, kaj se dogaja, kje je kdo in kam se premika. Znotraj akcijskega žanra je film nadmočen in zabaven, manj razveseljivo pa je to, da je Willis že uspel drugje (Šund, Šesti čut); pa se zdaj vrača k enovrstičnicam?

Celo zgodba je solidna. Temelji na časopisni študiji digitalnega vojskovanja: razprodajo - prevzem (računalniško) nadzorovanih vitalnih sistemov - namesto tradicionalnih (bližnje)azijskih nepridipravov izvršijo ljudje od znotraj. McClane se kot tehnološki analfabet situacije loti kakor slon v trgovini s porcelanom, tako da njegova izjava iz drugega dela še drži: “Kar se mene tiče, se je napredek ustavil pri zamrznjeni pici.” Pa ga scenaristična usoda dopolni s hekerjem (igra ga Mac, zvezda minimalističnih Applovih reklam), da z avtomobilom sklatita helikopter ali ohromita elektronski prenos, ko je to potrebno. Vendarle moramo okarati prepogoste in moteče kadre udrihanja po tipkovnici.

S tem ko McClane na koncu premakne pištolo, pritisnjeno ob njegov život, sproži in prestreli svojo ramo in glavnega sovraga za sabo, hoče reči, da ne gre, preden ne grejo njegovi deli telesa. Da pa platna ne gre zamenjevati z zaodrjem, priča spornost izpred lansiranja filma: prve tri dele so kazali pod strožjo cenzorsko oznako R, četrtega pa je studio za širši domet zmehčal na PG-13, čemur je Bruce Willis nasprotoval, a ne dovolj pokončno. Verjamemo, da bi John McClane zastavil življenje.