Jurij Bizjak je eden od desetih “testnih” moških preiskovancev, ki bodo za potrebe raziskave [1] Bed Rest Valdoltra 2007 (Vpliv simulirane breztežnosti na človeka) vsega skupaj najmanj 35 dni preležali v horizontali. In tako Jurij na svoje noge ni stopil že dobrih 30 dni. Je pa v tem času dogajanje beležil na svojem [2] blogu.

“Glavno je, da je celo telo v ravni srca”.

Cilj projekta, ki (že tretjič) poteka pod vodstvom in koordinacijo Inštituta za kineziološke raziskave, Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in Inštituta Jozef Stefan iz Ljubljane je ovrednotiti vpliv simuliranega breztežnostnega stanja na različne človeške fiziološke sisteme. In to pomeni, da strokovnjaki v času raziskave na desetih preiskovancih izvajajo različne teste.

Včeraj smo ekipo, ki spremlja, nadzoruje in izvaja projekt ujeli ravno na Inštitutu Jožefa Štefana, kamor so prišli na testiranje iz Valdoltra (kjer sicer izvajajo projekt). Jurija so pripeljali v postelji in na njem opravili še nekaj raziskav v posebni dekompresijski komori (ki izgleda čisto vesoljsko).
In mi smo lahko pri delu opazovali glavna koordinatorja prof.dr. Igorja B. Mekjaviča (IJS) in prof. dr. Olo Eiken (FOI, Karolinska Institutet, Stockholm), pomagali pa so jima še: Roger Kolegard (FOI), dr. Stelios Kourialakis (strokovnjak iz Grčije) in Gordana Đorđič (Adrialab) .

Prof. dr. Igor B. Mekjavič je takole pojasnil, kaj je namen testiranja:

“Eno vprašanje je, zakaj astronavti, ko pridejo na Zemljo, zakaj padejo v nezavest”.

Katja Lenart