Dežela prisluškovalcev
Avtor Jani Sever | 27. julij, 2007 @ 10:56
Prisluškovanje je v Sloveniji letos neverjetno priljubljena tema. Mediji in politiki poročajo o domnevnem prisluškovanju praktično ves čas. Logično - hit leta je afera Sova in afere s tajnimi službami običajno ne minejo brez informacij o prisluškovanju. A tokrat informacija, ki govori o prisluškovanju ni vezana na Sovo. Anton Anderlič je razkril, da je napravo za prisluškovanje mobilnim telefonom kupilo Ministrstvo za obrambo.
Predsednik parlamentarnega odbora za obrambo trdi, da je Ministrstvo za obrambo lani kupilo sistem za analizo, delovanje in spremljanje tehničnih sistemov za prenos podatkov in govora v frekvenčnem področju od 800 do 3000 MHz. Podatek mu je baje posredoval nek državljan. Na vprašanje Ministrstvu za obrambo, pa je dobil odgovor, da to drži. Samo nekaj ur za tem, ko je Anderlič informacijo posredoval medijem, jo je javno potrdil tudi obrambni minister.
Minister za obrambo Karel Erjavec je namreč napovedal, da bo ministrstvo zaradi izdaje vojaške tajnosti Anderliča ovadilo. Kar pomeni, da je vse res. Ministrstvo za obrambo je torej lani kupilo napravo, s katero lahko prisluškuje mobilnim telefonom. Najlažje seveda tistim v Sloveniji. In o tem parlamentarni odbor za obrambo ni vedel ničesar. Ministrstvo o tem ni nikogar obvestilo.
Če ne bi bilo nekega globokega grla, sploh ne bi izvedeli, da imajo vojska, obrambno ministrstvo ali OVS (tajna vojaška služba) - kdorkoli izmed njih že - prisluškovalno napravo. Hm. Ali ni Sova imela nekakšnega kombija, ki se je vozil po Sloveniji. Ni sicer naredil veliko kilometrov in službene poti, ki jih je opravil naj bi bile stare nekaj let (iz časa obiska Billa Clintona), a vendar.
Vlada, ki je tako ostro obsojala Sovino prisluškovalno napravo, sama na skrivaj kupuje nek podoben, samo malo modernejši pripomoček za vojsko. Sliši se kot šolski primer dvojnih meril. Strah, ki ga ta informacija zbuja, pa je lahko tudi druge vrste. Zdaj, ko je vlada Sovo dodobra revidirala in je v fazi njenega reformiranja, je treba za prisluškovanje pač uporabiti drugo službo in OVS je tu edini, ki je na voljo.
Ali minister Erjavec sploh ve kaj dela? S hitro reakcijo na Anderličevo izjavo mu je sicer uspelo za nekaj časa pozornost usmeriti drugam. Vendar to ne more trajati dolgo. Prisluškovalne naprave brez nadzora, s katerimi razpolagajo tajne službe so, ko njihov obstoj postane javno znan, lahko samo zelo zoprna tematika. Ovadba opozicijskega poslanca nikakor ne more biti dovolj, da bi jo spravil z dnevnega reda.
Minister Erjavec pravi, da je Anderlič škodoval Slovenski vojski, EU in Natu. A hkrati ničesar ne pove o tem, zakaj za nakup prisluškovalne naprave nihče ni vedel. Kljub temu ima tudi predsednik parlamentarnega odbora za obrambo s svojimi izjavami seveda težave. Čeprav je po drugi strani res, da samo ponavlja vzorec, ki ga vodilne vladne stranke prakticirajo že vrsto let. Vlada je konec koncev celo sama nekaj časa trosila naokoli zaupne podatke v zvezi z afero Sova.
A najbolj pomembno se zdi nekaj drugega. Nobenega dvoma ni, da so vsa razkritja prisluškovalnih naprav vedno blagodejna in da so v interesu javnosti. Posebej v časih, ko o strahu pred prisluškovanjem, ki naj bi ga občutilo vedno več ljudi, spregovori celo ombudsmanka. In posebej, če na njene izjave oblast sploh ne reagira.
Jani Sever
Članek je bil objavljen na Vest: https://vest.muzej.si
URL naslov članka: https://vest.muzej.si/2007/07/27/dezela-prisluskovalcev/
Klikni tukaj za tiskanje