Na skupščini Luke Koper so delničarji podprli predlog države o spremembi prednostnih delnic brez glasovalne pravice v navadne delnice z glasovalno pravico. Država je tako postala pravi največji in edini gospodar Luke Koper. Nekateri so to komentirali kot podržavljanje. Je reakcija pretirana? In kaj “podržavljanje” Luke Koper pravzaprav pomeni?

Finančni minister je spremembi statusa prednostnih delnic Luke Koper seveda naklonjen. Zelo naklonjen. Pravi, da so bile prednostne delnice nekakšna anomalija in ima kajpak prav. Zdaj so razmerja jasnejša. In tudi še bolj jasno je, da mali delničarji v Luki nimajo kaj početi. Sicer pa se večinoma skupščine niso niti udeležili. Torej je itak vseeno.

V oči bode predvsem, da je vlada, ki kot mantro že ves čas, odkar je na oblasti ponavlja svojo zavezo umiku iz gospodarstva, tako očitno povečuje svoj vpliv v Luki Koper. Ampak konec koncev vladnih liberalnih napovedi večina poznavalcev nikoli ni jemala preveč resno. Nekaj jih je sicer nasedlo. Kot denimo Mrkaić in Damijan. A še to le za nekaj časa.

Vse je torej povsem enostavno. Imamo vlado, ki je etatistična in bo svoj vpliv v gospodarstvu samo krepila. Kljub temu, da dosedanji primeri pričajo o neki nekoliko drugačni strategiji, ki pa se je že izkazala za precej nezanesljivo. Vlada se je iz nekaterih podjetij že umaknila. Najbolj vzorčen je seveda primer Mercatorja. Umik je bil sicer izveden tako, da je vpliv, preko prijateljskih kupcev, še vedno ohranila. Vendar ne za dolgo. Lastniki imajo pač svoje interese in z njimi je treba trgovati.

Se je vlada torej iz tega naučila, da je bolje, da ima kar sama vajeti v svojih rokah in se je zato odločila, da bo poslej svoj vpliv krepila neposredno? Dodaten argument za takšno razmišljanje je tudi to, da Luka Koper ni samo neko podjetje. Je morda najpomembnejše podjetje v Sloveniji in je nedvomno podjetje, ki ima izjemen simbolni pomen. Njegov položaj je konec koncev eden glavnih argumentov v disputu s Hrvaško za izhod na odprto morje.

Se je torej vlada samo odločila zaščititi svoje interese v Luki? Težava je v tem, da ji tega niti ne bi bilo treba. Tako ostane na mizi samo še teorija o nadzorovani prodaji Luke Koper oziroma njenega deleža poslovnemu partnerju. Nič nenavadnega torej. Že dalj časa se o tem govori in kandidat za partnerja je pravzaprav samo eden. Nemčija in nemške železnice. V Nemčiji interes za to vsekakor obstaja. In v Sloveniji tudi. Že zaradi železnic, ki jih sami najbrž ne moremo ravno hitro modernizirati.

Angela Merkel in Janez Janša sta menda velika prijatelja. Menda je dovolj že samo namig in tako pomembni obiski, kot je bil denimo tisti, ki je bil dogovorjen z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, so odpovedani. Mimogrede, za Luko Koper so se že zanimali tudi Rusi, ki pa so v primerjavi z Nemci, v Sloveniji mnogo šibkejši igralec. Oddaljenost, zgodovina, povezanost gospodarstev, skupna država - vse govori v prid Nemčiji. Konec koncev je Nemčija vedno tudi najbolj zaslužna za slovensko gospodarsko rast.

Je torej vse v redu? Ne povsem. Za vlado bi prodaja Luke Koper in Slovenskih železnic Nemcem gotovo pomenila težave med publiko, ki jo skrbi nacionalni interes. Kako močan bo glas te skupine je odvisno tudi od moči argumentov za in proti prodaji Luke. Posodobitev železnic, širitev Luke (ki je lahko razumljena kot argument za ali proti) in prednost pred neposredno konkurenco v Italiji in na Hrvaškem, vse to govori v prid prodaje.

Pravzaprav se zdi argumente proti nekoliko teže izbrskati na plan. Najmočnejši govorijo o čustvih ter nadzoru. Ne Luka Koper ne Slovenske železnice namreč niso tovarna kot denimo Lek, ki po prevzemu ni naredil koraka naprej, temveč nazaj. Predvsem kar se tiče razvoja. Nedavno je predstavnica gospodarske zbornice Nemčije v Sloveniji na TVS povsem odkrito priznala - Nemške firme razvoja ne prepuščajo podružnicam v drugih državah. To velja za vsa “zahodna” podjetja.

Gospa je potrdila samo to, kar vsi vedo že dolgo časa. In prav to vedenje poganja negativna čustva, ki so na žalost pogosto najmočnejši argument. Zato bi najbrž že poskus privatizacije Luke in Slovenskih železnic pred volitvami pomenil neverjetno tveganje. Po drugi strani pa si je težko predstavljati vlado, ki bi znala poiskati za Luko Koper in Slovenske železnice kakšne potencialno uspešnejše rešitve.

Jani Sever