Mesto Ljubljana in država se pogajata. Pogajata se pravzaprav ljubljanski župan Zoran Janković in minister za javno upravo Gregor Virant. Predsednik vlade ljubljanskemu županu ne dvigne telefona niti mu ne odgovori, kaj šele da bi se z njim srečal. Janković grozi, da ne bo podpisal dogovora, če ne bo kompenzacije za 57 milijonov evrov letno, za katere je bilo glavno mesto prikrajšano. Župan je zaprl razstavo, ki jo je Ministrstvo za kulturo postavilo na ljubljanskem gradu…

Težava Jankovića ni, da je veliko obljubljal. Njegovi projekti menda niso vezani na sodelovanje z vlado. Precej bolj zoprno je vsakdanje življenje Ljubljančanov, ki se ni prav nič spremenilo. Tu mu Janez Janša ne more prav nič pomagati.

Nekakšen simbol dela mestne uprave je potopni stebriček na Trubarjevi ulici, ki so ga sicer postavili na začetku leta, a še vedno ne deluje. Za nepoučene. Trubarjeva je peš cona, na kateri je vsak dan parkiranih nekaj sto avtomobilov, ki radi vozijo tudi v nasprotno smer, kot je dovoljena in ko se začne dostava, ki traja skoraj ves dopoldanski čas, je ulica tako zaparkirana, da imajo pešci in kolesarji veliko težav že samo, da se prebijejo mimo tovornjakov in kombijev.

Mesto je, kot rečeno, letos na začetku ulice postavilo stebriček. A samo na enem koncu. Na Trubarjevo je namreč mogoče priti tudi z Male ulice, ki je seveda ostala brez stebrička. Ker je tam sodišče, pa Vzajemna, pa še kakšni odvetniki… Oni so, kot kaže, tako močni, da še stebrička ne morejo dobiti. Ampak močni so očitno tudi trgovci na Trubarjevi, saj nič ne kaže, da bi stebriček kdaj lahko začel delovati. Ob tem je prav perverzno, da občina za njih in tiste, ki tam stanujejo že pol leta prodaja elektronske kartice, s katerimi bi lahko stebriček spustili v tla. Če bi naprava seveda delovala. Je morda kriva korupcija?

Dvoboj Janša - Janković - koristi obema, saj vsaj nekoliko prikriva težave, s katerimi se soočata. Janković je simbol političnega nasprotnika Janeza Janše in vlada vsekakor ima mehanizme za to, da županom zagreni življenje. Z novim zakonom, ki je bil v pripravi že pred volitvami, s katerim se je odločila finančno prikrajšati predvsem Ljubljano, je dobila še dodaten - izvrsten mehanizem. Saj so vedeli, da bo zmagal Janković? Gotovo!

Janković je v tem dvoboju šibkejši. Zato so simpatije večine avtomatično na njegovi strani. In vendar se v zadnjem času dozdeva kot da je začel nekoliko izgubljati živce. Zaprtje razstave Enotni v zmagi - demokratizacija in osamosvojitev Slovenije ni nekaj, kar bi lahko bilo najbolj simpatično. Zakaj se je to sploh zgodilo? Vlada - oziroma minister za kulturo Vasko Simoniti ni naredil vsega, kar bi menda morala. Sicer pa si je z razstavo pravzaprav poskusila prisvojiti Ljubljanski grad.

OK - lahko celo razumem županov bes. In vendar, mnogo bolje bi ga razumel, če bi se na gradu kaj dogajalo. Pa se ne. Mislim, da je najbolj stalna razstava na Ljubljanskem gradu tista z imenom Fluid, avtorice Tanje Pak, ki je tam že nekaj let. Je super. Ampak ali je morda stalna? Za vedno? Zakaj? No, enotni v zmagi ali v porazu itak ne bomo nikoli. Ampak to, kar ponuja Ljubljanski grad res ni ne vem kako duhovito. Razstava o slovenski zgodovini v fotografijah je čisto simpatična. To pa je tudi vse. Razstav likovnih umetnikov raje sploh ne bi omenjal. Pučnikov kip, ki je del razstave Enotni, me je vsaj zabaval…

Nova razstava na gradu ne bi bila nič slabega. In Janković bi lahko tu pokazal širokosrčnost. Izpadel bi lahko celo frajer. Lahko bi bil hkrati zelo oster do ministra, če kaj ni bilo v redu in razstavo bi kasneje lahko tudi mirno zaprl, če bi že hotel. Konec koncev so redke razstave večne. In najbrž grad res potrebuje predvsem drugačne vsebine. Ampak za njih je treba tudi kaj narediti.

Jani Sever