Afera Sova, za katero se je zdelo, da se umika z naslovnic je znova udarila. Dnevnik je objavil, da naj bi Sova prisluškovala Janezu Janši in Ivu Sanaderju. In iz odzivov Sove, nekdanjega direktorja Iztoka Podbregarja ter nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa, je bilo mogoče razumeti, da se je to res zgodilo. Tik pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Obeta se najhujši mednarodni škandal doslej.

Kaj se je torej dogajalo? Ali je Sova prisluškovala predsedniku vlade sosednje države? Ali je prisluškovala predsedniku najmočnejše opozicijske stranke? Oboje je enako slabo. Saj ne, da države ne bi prisluškovale druga drugi - konec koncev Hrvaška je nekoč zaplenila celo slovenski kombi za prisluškovanje, ki je zašel čez mejo - a ko se to razve običajno letijo glave. Ker se takih stvari pač ne počne javno.

Janez Janša je imel torej prav. Sova je v preteklosti počela skrajno neprijetne stvari. Prisluškovala je celo opoziciji. Ropova Sova je prisluškovala Janši. LDSova Sova je prisluškovala SDSu. Vsaj tako je videti, če seveda drži, da je bila Sova politično instrumentalizirana. Vendar ima zgodba tudi nenavaden obrat. Zaradi katerega se zdi, da Janša nad razkritjem Sovinih nečednosti ni najbolj navdušen.

Kakor gre razumeti namige, je Sova prisluškovala Sanaderju, ko se je v pogovoru z njim znašel Janša. Bilo naj bi tik pred volitvami, ko so se v Piranskem zalivu vrstili incidenti. Napetosti naj bi spodbujala, če že ne kar neposredno organizirala hrvaška vlada in takratni prvak slovenske opozicije naj bi bil z vsem seznanjen iz prve roke.

Zaenkrat zgodba nikakor ni potrjena. Ampak več kot očitno se je nekaj dogajalo. Iztok Podbregar je izjavil. “Če je določen priključek v tujini nadzorovan, se na njem najde kdor koli, ki se javi na ta priključek. Nikoli nismo nadzirali šefa opozicije ampak subjekte v tujini.” Torej bi morda lahko nekoč celo poslušali znameniti domnevni pogovor.

In kakšne bodo posledice? Ne glede na to, kaj je s Sanaderjem govoril Janša in komu je Sova v resnici prisluškovala, je jasno, da je šla čez rob. A ta rob je ponovno nekoliko spolzek. Tako kot je jasno, da imajo tajne službe tajne fonde, je jasno, da zbirajo podatke o informacijsko zanimivih državah. In v javnosti je lahko hitro bolj zoprno kot takšno zbiranje informacij, doživet sestanek med vodjem opozicije in predsednikom vlade sosednje države v času eskalacije incidentov. Posebej, če po sestanku ni kakšnega vidnega napredka v smeri miru.

Ali se lahko tudi ta zgodba obrne proti Janezu Janši? Afer in aferic je na pretek. Odpoved obiska pri Putinu, ki je bila gotovo koordinirana z evropskimi velikimi, imenovanje Brnika po Jožetu Pučniku, ki je samo nek mali viharček s sporočilom, pismo Andrijane Starina Kosem, ki potrjuje, kar so vsi itak vedeli o vpletanju vlade v medije in gospodarstvo, primer Pediatrične klinike, oziroma afera Simič - Perić, ki ima sama potencial rušilne korupcijske zgodbe…

Afera Sova vse to brez težav prekaša. Koktajl elementov, ki jo sestavljajo, postaja vse bolj eksploziven. Zdaj so v zaplet vstopili še Sanader, Hrvaška in Piranski zaliv.
Ostale afere se zdijo z nekaj žrtvami (Simič, Zavrl, Pučnik, Delo) pravzaprav dovolj enostavno rešljive. Čeprav je res, da se na koncu vse sešteva.

Afera Sova je drugačna. To je zgodba, v kateri predsednik vlade mora zmagati.

Jani Sever