Slovenija je v prvem četrtletju dosegla skoraj neverjetno gospodarsko rast - 7,2 odstotka. Hkrati je na lestvici intenzivnosti dela (hitrost, roki) dosegla prvo mesto v EU. Prehiteli smo Finsko in Švedsko. Plače ob tem ostajajo praktično nespremenjene. Prav tako davki. Dobrodošli v deželi turbo neoliberalnega kapitalizma?

Smo torej lahko zadovoljni? Vsekakor. Vladi je uspelo. Gospodarska rast je nekaj kar ljudje razumejo. 7 odstotkov je več kot denimo 2 odstotka. In najbrž bi se to moralo na koncu nekje poznati. Tako gotovo razmišlja večina, ki pa se vendarle tudi sprašuje, kdaj in kje se bo to poznalo.

Res je, vsi vidijo, da je denarja več. A vidijo tudi to, da je zelo neenakomerno razporejen. Vidijo, da delajo mnogo več kot prej. A vidijo tudi to, da za precej bolj intenzivno delo niso nič bolje plačani. Medtem ko v Nemčiji konjunktura takoj povzroči val zahtev po višjih plačah, so v Sloveniji zaposleni veseli, če obdržijo delo.

Ampak gre nam očitno dobro. UMAR pravi tudi, da so temelji prosperitete pravi. Izvoz je večji za dobrih 13 odstotkov, naložbe prav tako. Zasluge ima seveda kot vedno Nemčija in tudi prevzem evra se pozna. In kajpak lepo vreme, ki je gradbincem omogočilo polno sezono v času zime. Tako so napovedi za leto 2007 precej skromnejše - gospodarska rast naj bi dosegla le 4,7 odstotka. A to so le napovedi, ki se jih da preseči. Celo dobro je, da so nekoliko nižje. Potem je veselje toliko večje.

Ob takšni rasti in razcvetu gospodarstva je precej nenavadno, da vlada nima visoke podpore. Mislili bi si, da ji bo šlo dobro, pa ji še nikoli ni šlo tako slabo. Kako to? Razlogov je več.

Vladi je popularnost padla zaradi njenega ravnanja z institucijami države (Sova), ki se jih je lotila tak, kot ljudje mislijo, da ne postopa dober gospodar in spopadla se je z dvema politikoma, ki sta v javnosti, kljub njunemu formalno zanemarljivemu vplivu, vendarle izjemno priljubljena. To z ekonomijo nima nič opraviti.

A gospodarski uspehi v Sloveniji običajno tako ali tako niso vezani na delovanje oblasti. V splošni zavesti veljajo za dosežek vseh podjetnih. Oblast je tu predvsem za to, da jim to podjetnost omogoči ali da je vsaj ne ovira. Oziroma bi morala tako vsaj ravnati. In dokazov o tem, da bi takšno politiko zastopala sedanja vlada je zelo malo. Ko vlada govori o tem, da je enormna rast posledica tega, da je v gospodarstvu več svobode, ji je ob vseh zamenjavah nekompatibilnih kadrov in nastavljanjih svojih ljudi v nadzorne svete, nemogoče verjeti.

Na koncu je presoja pač vedno odvisna od realnih izkušenj posameznikov. In kakšne so te? Davčna reforma je prinesla predvsem odpravo olajšav. Kljub temu, da je bila po mnenju kritikov zgolj kozmetična, je koristila samo najbolj premožnim in velikim firmam.

In na koncu - kaj je ostalo od spodbujanja malega podjetništva? V Financah so citirali direktorja podjetja Harvey Norman. Avstralec Blaine Callard je o birokratih, ki naj bi v Sloveniji spodbujali podjetništvo rekel: “Imam vtis, da JAPTI zanimajo zgolj denar in nove službe.” Njihove službe seveda.

Tako to gre. A v Sloveniji se vendarle dogajajo velike spremembe. Več dela, ki je bolj intenzivno, več varčevanja in več naložb. Vse to so navade, ki jim bo slej ko prej morala slediti tudi oblast. In prej ko slej bodo gospodarski rasti sledile tudi zahteve po rasti življenjskega standarda.

Jani Sever