Urejanje romskih naselij v Sloveniji je osrednja tema v seriji dvanajstih pogovorov na [1] ministrstvu za okolje in prostor, ki jih vodi dr. Jernej Zupančič, sicer profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. Nazadnje se je sešel s predstavniki civilne iniciative.

Njihovi pogovori za ministrstvo niso zavezujoči, si je pa težko predstavljati, da bi bila skupina ustanovljena zgolj zato, da bi bila sama sebi namen, da bi torej sestanki imeli poljubno “kofetkarsko” formo. Kot je razbrati iz odgovorov Zupančiča, morajo zlasti Romi prevzeti pobudo, začutiti dolžnost in odgovornost, da bi sledeč zakonom uredili naselja, v katerih bivajo. Še posebej, če so postavljena na zemljišču, ki ni njihova last, ali če ogrožajo vodne vire in sosede, in še bolj, če si zasebnik oziroma država ali mesto odločijo za širitev dejavnosti (npr. cest, pokopališč), če torej načrtujejo poseg v njihovo naselje.

Je že res, da se sme vsakogar, ki poseže po tujem zemljišču in si tam brez vsakršnih dovoljenj postavi domovanje, okarakterizirati za črnograditelja. Potemtakem ne mesto ali država nimata nobenega prepričljivega razloga, da bi skušala pomagati pri iskanju nadomestnega zemljišča. Ne potrebujeta niti občutka za dolžnost. Tega naj tako ali tako dobijo Romi. Če ne …

Ampak zakaj se zdi, da je pred romskimi vrati najlažje čistiti? No, vsaj lažje kot pred svojimi.

Poročilo po sestanku

dr. Jernej Zupančič, vodja delovne skupine: “Trdi orehi so približno ena tretjina teh naselij (…) okrog 30 naselij v Sloveniji.”

Krajši pogovor

dr. Jernej Zupančič: “Če nekdo hoče dat, naj da. Sam pa nad tem (…) nisem navdušen. Tudi Romi morajo participirat pri tem.”

Video: Maja Čakarić