Šele potem, ko knjigo preberemo, si lahko izposodimo novo. Če želimo, seveda. Takšno je eno od pravil [1] Žive knjižnice, ki je bila danes razpostavljena na Prešernovem trgu. Vendar, bila je knjižnica, a ni bilo knjig. Bili pa so predstavniki verskih, družbenih, nacionalnih skupnosti, posamezniki različnih oblik in barv. Če v družbi ne bi bilo predsodkov, njih niti ne bi bilo. Mimoidoči so si tako v knjižnici izposodili denimo knjigo o muslimanih in jo dobili možnost tudi prebrati, oziroma se z njo pomenkovati. Mize so bile vsaj opoldne zasedene, kar je začudilo tudi prireditelje. Bi to lahko pomenilo, da si že upamo priznati, da imamo predsodke?

Almir Demirović, “živa knjiga”: “Prvi ta stereotip, ki ga lahko zaznaš na primer, če se z nekom pogovarjaš, je ta fraza: Ti Bosanc, ti Bosanc, kaj ti veš.”

Video: Maja Čakarić