[1]

Maratonec Borut Pahor Foto: Jože Korošec/Vest

Spet je bilo operavljenih nekaj javnomnenjskih anket. Aragonova, ki jo je naročila vlada, je na vrh spet postavila SDS. Dnevnikova in Delova, ki sta jo izvedli Ninamedia in Stik še vedno kažeta prednost SD, vendar ne tako izrazito kot prejšnji mesec. Vse tri ankete so zabeležile tudi rahel dvig LDS, hkrati pa tokrat nihče ni meril dosega Zares.

Zaključek je enostaven. Navdušenje nad SD in Borutom Pahorjem je v volilnem telesu nekoliko uplahnilo. Je iz tega mogoče potegniti kakšne zaključke, kljub temu, da so spremembe malenkostne? Prednost levega bloka še vedno ostaja in SDS ponovno ni povsem na vrhu, oziroma tam nikakor ni sama. Tudi trend utrjevanja SD kot ene od dveh strank, ki lahko zmagata na volitvah se nadaljuje.

In vendar, zakaj je prišlo do rahlega padca SD? Je za to res kriva samo konsolidacija LDS, čeprav na precej nižjem nivoju? Ali gre morda samo za umirjanje po velikem skoku naprej? Razlogi za padce in vzpone so vedno težko doumljivi. A zdi se, da še bolj kot prej v ospredje stopa sama osebnost Boruta Pahorja, predsednika SD.

Pahorjevo romanje po Sloveniji in množica intervjujev, vse to ima lahko tudi drugačen - ne povsem promotiven učinek. Posebej če je sporočilo njegovega početja takšno kakršno se je izoblikovalo v zadnjem času. Povzeti ga je mogoče povsem enostavno takole: Zelo si želim kandidirati za predsednika republike, a če boste vi hoteli, da ostanem predsednik SD ter da poskušamo zmagati na volitvah 2008, bom to (sicer z veliko slabe volje) prisiljen storiti.

Sporočilo, ki ga iz ust predsednika SD poslušamo že nekaj časa, je politično naravnost katastrofalno, saj kaže popolno neodločnost in hkrati intimno negotovost glede usode lastne stranke. Dolgo Pahorjevo premišljevanje ima zato nek neizbežen - četudi prav gotovo nezaželen učinek. Razkrivanje izjemne nenaklonjenosti odločanju je namreč v popolnem navzkrižju z dolžnostmi, ki jih mora opravljati predsednik vlade.

Predsednik vlade se mora odločati. In to mora početi dovolj hitro. Ne nepremišljeno, a tudi ne tako, da se odločitev praktično ne sprejme.

Mimogrede - Borut Pahor pravi, da bi bilo tvegano izgubiti priložnost zmage na predsedniških volitvah, češ da nihče (niti on sam) ne more zagotoviti zmage levici na volitvah 2008. Argument je povsem enostavno obrniti. Tudi Pahorju nihče (niti on sam) ne more zagotoviti zmage na predsedniških volitvah. Voliti nekoga, ki se tako težko odloči in na koncu zapusti svojo stranko v trenutku, ko je praktično tik pod vrhom, ni tako zelo samoumevno kot se morda zdi danes.

Jani Sever