Kako smo si ljudje zakomplicirali življenje. Ne samo nam, tudi drugim živim bitjem smo ga (rahlo) zakomplicirali. Kravam, prašičem, delfinom, belim, rjavim in črnim medvedom, pticam, ribam. Ravnovesje se je porušilo (tudi) drevesom v tropskem gozdu, izginjajočim ledenikom, jezerom in rekam. Pa človeški ribici. Kaj ribici, celi Postojnski jami! Da o lipicancih sploh ne govorimo.

Morda pa razlog res tiči v pomanjkanju prostora, morda res težko dihamo. Pod bremenom (človeških) pravil, pritiskov in omejitev. Ki smo si jih konec koncev ustvarili sami.

In smo že pri žalostni zgodbi o preganjanem [1] slovenskem rjavem medvedu. Ki ga imamo Slovenci radi (nekateri žal tudi v golažu!), tako lep je in veličasten. Tako divji. In tako preganjan.

In žal so v to zgodbo vpleteni ljudje. Oblast (in z njo moč) na eni strani in prebivalci Slovenije na drugi. In to ni preprosta zgodba.

Poglejmo nekaj dejstev: Ljudje, ki že leta živijo v sožitju z rjavim medvedom, pričajo, da se je populacija medvedov drastično povečala. Da jih srečujejo dnevno. Pred kratkim je medvedka (z dvema mladičema) napadla domačina iz ene od bloških vasi. Tamkajšnji prebivalci so začeli javnost opozarjati, da je medvedja populacija v njihovih krajih preveč skoncentrirana, vlado pa pozivati, naj nekaj stori. In je prišlo do ideje za odstrel medvedov. Oglasila se je civilna družba, ki temu odločno nasprotuje.

[2] Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice se je uprlo in v Ljubljani v petek organiziralo miren protestni shod “zaradi mučenja oz. nepravilnega in neetičnega ravnanja z medvedjimi mladiči, ki se je zgodil v nedavni akciji lova na medvedko v bližini vasi Cajnarje”.

Medtem, ko se o problematiki prenaseljenosti slovenskega teritorija z rjavim medvedom na veliko govori in pametuje, pa ubogi rjavi medved (pravzaprav jih je nekaj sto) zbegano tava po Sloveniji. In ker mu je zmanjkalo bivalnega prostora, pač tu in tam sreča tudi človeka. Vedno pogosteje.

Seveda ga zaradi tega ne bi smeli kar tako ustreliti. Medved je veličastno (in predvsem) živo bitje. Rešitev, da zaščitimo oba - tako medveda kot človeka, ki živi v njegovi bližini- pa je več. Odstrel medveda zagotovo ni edina možnost. Morda pa bi za začetek pomagalo že to, da se vsi vpleteni zberejo v eni od z medvedjo populacijo prenaseljenih bloških vasi in si ob jutranjem svitu ali večernem mraku medveda ogledajo od blizu. Lahko tudi z balkona katere od tamkajšnjih hiš, ta pogumni pa ga lahko tudi pobožate. Če si upate.

Na protestu v Ljubljani smo se pogovarjali s predstavniki različnih organizacij, ki jih skrbi nehumano ravnanje z medvedjimi mladiči, o medvedji problematiki v Sloveniji pa je spregovoril tudi predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice Stanko Valpatič.

“Nič, poslal bi mu dobre misli, pa mi ne bi nič naredo”

Ne komplicirajmo si življenja, raje čimprej ukrepajmo.

Tudi jaz imam rada slovenskega medveda, a se ga z vsem spoštovanjem bojim (in tudi jaz nočem, da bi človek medveda nonšalantno pobijal ker bi medved ogrožal človeka). Dobrodošli v še enem slovenskem začaranem krogu.

Katja Lenart

Pa še to: Kako dobro sploh [3] poznamo rjavega medveda, to (v Sloveniji) okoli 300 kilogramov težko zver? Ali ste vedeli, da:
- ima medved zelo dobro razvit vonj in sluh, manj pa vid;
- v ujetništvu doseže starost med 30 in 40 leti, v naravi pa 20 do 25 (tudi 30) let;
- je na videz neokreten in počasen, vendar lahko hitro teče, je dober plavalec, mlajše (lažje) živali pa tudi dobro plezajo;
- so medvedi večinoma samotarji;
- je življenjsko okolje samic veliko do 100 km², samcev nekajkrat več;
- je pomemben del medvedovega teritorija podzemna votlina (brlog), v katerem prezimuje, lahko pa ga uporabi tudi za vsakodnevni počitek;
- je medved vsejed, na njegovem jedilniku pa prevladuje hrana rastlinskega izvora;
- je na začetku prejšnjega stoletja v Sloveniji živelo le od 30 do 40 medvedov, šele v drugi polovici prejšnjega stoletja se je številčnost na podlagi upravljanja, ki je sledilo naravovarstvenim merilom in usmeritvam, začela povečevati – danes naj bi bilo v Sloveniji okoli 450-500 medvedov;
- medved napade človeka samo, če se počuti skrajno ogroženega, medvedka pa tudi, če domneva, da človek ogroža njene mladiče.