[1]

[2] Marina, originally uploaded by [3] jani1sever.

Marina je doma v Moldaviji. Zato, da bi iz Kišenjova legalno prišla v London, so njeni sorodniki plačali prek štiri tisoč evrov. Njena sestra dela v britanski prestolnici kot računovodkinja, njena mama je natakarica. Držijo se skupaj, ker njihovih dohodkov ni dovolj za stanovanje in izobraževanje sedemnajstletne Marine.

Vsako jutro, ko odpelje sestrično v vrtec, jo nadležno osvaja starejši Indijec. Na tečaju angleščine, se zabava s tem, da kliče po prenosnemu telefonu druge udeležence, ter z resnim obrazom opazuje, kako zbegano poskušajo najti svoj brneči mobilnik. Zvečer gleda televizijo, s katere se je v zadnje pol leta namesto angleščine naučila ruščine.

Pozno ponoči, ko je ne more nič več zamotiti, se iz razigrane najstnice spremeni v jokavo razvalino. Z vsako celico svojega telesa si želi nazaj domov. Vso žepnino zapravi za telefonske kartice, da kliče prijatelje v Kišenjov.

V vinorodni Moldaviji ima fanta, ki živi s številno družino v enosobnem stanovanju in nima denarja niti za telefoniranje v domovini. V Londonu ima prijatelja, ki je iz Moldavije nelegalno skozi Italijo “prepešačil” v Britanijo. Pravi ji, da ne sme veliko jesti, da se ne bi zredila.

Mati jo vsakič znova okrega, da se z novo simpatijo ne smeta sprehajati po mestu: kaj, če ju ustavi policija? Tudi njene goreče želje oditi na rodno grudo mama ne razume: vsi Moldavci, ki jih pozna, bi radi v London, Marina pa nazaj?

Besedilo in foto: Aleš Potočnik